Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od Rima prek Gorice in Trsta, slovenskega knjižnega sejma, Celovca in Reke do Monoštra
Pred nedeljskim referendumom o ustavni reformi se s tržaško rojakinjo Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu, pogovarjamo o posledicah, ki jih načrtovane spremembe prinašajo Slovencem v Italiji. Sogovornica Janka Petrovca priznava, da ustavna reforma Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini praktično onemogoča, da bi imeli svojega predstavnika v novem senatu.
Ob sprejemanju ustavnih sprememb so se zavzemali, neuspešno sicer, da bi imela dežela FJK dodaten sedež v senatu, ki bi bil namenjen predstavniku slovenske narodne skupnosti:
“Slovenci smo tu potegnili krajši konec, vendar upanje ostaja za spremembe volilnega zakona in takrat bi lahko to rešili. Problem je tudi, ker slovenska manjšina glede tega ni našla skupnega jezika.”
Poslanka Demokratske stranke, nekoč senatorka, Tamar Blažina bo, pravi, na referendumu podprla ustavno reformo, saj je tudi v poslanki zbornici glasovala zanjo. Ne strinja pa se s klimo, ki je spremljala referendumsko kampanjo. Biti bi morala bolj umirjena in namenjena predstavitvi dejanskih sprememb, ki jih reforma prinaša, ne pa da je bilo vse usmerjeno v gonjo proti vladi.
“Referendum ni instrument za obračunavanje z vlado. Za to je čas na volitvah.”
Ustavna reforma poenostavlja sprejemanje zakonodaje in zmanjšuje pristojnost senata, ki je doslej tako kot poslanska zbornica potrjeval zakone. V 100 članskem senatu bi bili po novem izvoljeni predstavniki dežel, ki bi odločali le v nekaterih primerih.
Ob razpisu referenduma je premier Matteo Renzi napovedal odstop, če ustavna reforma ne bi bila sprejeta, toda svoje napovedi je nato spremenil oziroma omili. Kaj se bo zgodilo v nedeljo 4.12.2016 in kako bo izid odmeval med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji pa več v prihodnjih oddajah Sotočja.
V nedeljo 27.11.2016 so v Kulturnem domu v Gorici s koncertom slovesno obeležili 35-letnico delovanja. Kot v oddaji poroča Mirjam Muženič, so program skupaj oblikovali slovenski in italijanski ustvarjalci. Kulturni dom ima namreč vedno odprta vrata za pisano ustvarjalnost, za prijateljske odnose med Slovenci, Italijani in Furlani v domačem prostoru in tudi čez mejo. Na to opozarja tudi dolgoletni ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel:
“Slovenski kulturni dom je hiša sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani, ki živimo v tem mestu. V teh kriznih časih, ki niso lahki, pa nam je uspelo obdržati svoj nivo in delati, kot da krize ne bi bilo.”
V Gorici različne ustanove in organizacije ponujajo od 1.200 do 1.500 dogodkov, tudi pet vsak dan. V Kulturnem domu pa jih na leto pripravijo približno 200. V oktobru se jim je uresničila dolgoletna želja in pobuda postaviti spomenik slovenskim vojakom na soškem bojišču prve svetovne vojne. V Doberdob sta prišla tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella.
Urednica pri založbi Drava Jerneja Jezernik je pred časom na predstavitvi dveh knjig založbe (Reginald Vospernik: Tomaž Ulbing – duhovnik in pesnik, Marjan Kordaš: Dva jezika – ena identiteta?) dejala, da je vsaka knjiga v slovenskem jeziku za rojake v sosednjih državah praznik.
Sodeč po zelo živahnem vrvežu na slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani ter več drugih predstavitvah slovenskih založb tudi iz sosednjih držav razlogov za praznovanje ne manjka.
Konec leta je čas tudi za Knjižni dar, ki jih nekatere slovenske zamejske založbe in organizacije ponudijo svojim bralcem.
Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca je tako v ponedeljek 28.11.2016 v Ljubljani, v prostorih Društva slovenskih pisateljev, predstavila tokratni Knjižni dar, ki ga je izdala založba Drava iz Celovca. In kako to, da se niso predstavili na pravkar končanem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer so tradicionalno navzoče tudi slovenske založbe iz sosednjih držav?
Po besedah vodje SPZ Janka Malleja so ugotovili, da se njihova ponudba izgubi.
“Zdelo se nam je, da na knjižnem sejmu ne pridemo do izraza. Ob tolikšni ponudbi knjižna produkcija Slovencev v Avstriji ni tako izrazito zanimiva za javnost, kot če to naredimo na sedežu DPS in PEN-a.”
Tradicionalno v knjižnem daru SPZ ponudi Koroški koledar, ki je nekakšen pregled dogajanja med koroškimi Slovenci, pravi urednica Irena Destovnik. Tokrat so rdeča nit begunci, o katerih govori največ člankov.
“Obiskala sem begunke in begunce tako v Pliberku kot Železni Kapli, se pogovarjala z ljudmi, ki so prevzeli skrb zanje. Predvsem pa je bil moj namen, da v Sloveniji ugotovimo, da je tam v vsaki občini več begunk in beguncev kot v celi Sloveniji, pa delamo iz tega cel problem.”
Ob tem se je Irena Destovnik pogovarjala tudi z raziskovalko Mirjam Hladnik Milharčič in ameriškim Slovencem Joe-em Valenčičem, saj so bili Slovenci skozi celotno zgodovino tudi begunci.
SPZ je v tokratnem knjižnem daru bralcem ponudila tudi dve zgodovinski deli, povezani z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Dopade se mi tukaj prav nič – dnevnik iz Frauenauracha, ki ga je napisala Marija Prušnik, uredila pa sta ga Brigitte Entner in Valentin Sima, ter delo fotografa Marka Lipuša Babica – Auf den Spuren der Großmutter. Gre za serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, kjer je februarja 1945 umrla njegova babica Marija Karničar.
Pogovoru z Markom Lipušem o razstavi Babica v oddaji Sotočja 19.9.2016 lahko prisluhnete tudi na tej povezavi.
Tradicionalno je v knjižnem daru SPZ tudi revija Rastje, letos je to jubilejna 10. številka, posvečena tudi umrlima pesnikoma Fabjanu Hafnerju in Andreju Kokotu. Najmlajšim bralcem pa je namenjen dvojezični Osel Smrčač Haralda Schwingnerja, ki ga je prevedla Jerneja Jezernik. Gledališka predstava po tej pravljici pa te dni navdušuje otroke v Beljaku in Celovcu, opozarja Janko Malle.
Navdušujejo pa tudi Praprotnice, štiričlanska vokalno-instrumentalna skupina, ki je zdaj izdala svoj pri album, na njem pa so pesmi upora z vsega sveta.
Svoj knjiži dar je pred kratkim v Ljubljani v galeriji Družina predstavila tudi Celovška Mohorjeva. Kot v tokratni oddaji pojasnjuje urednik Hanzi Filipič, je Koledar tokrat posvečen dvema letos umrlima ustvarjalcema ; fotografu Hanziju Reichmannu in slovenistu Francetu Vrbincu. Dologo tradicijo izhajanja ima tudi Pratika, ki je tokrat posvečena tudi 165-letnici delovanja Celovške Mohorjeve.
V zbirki večernic pa je tokrat izšla nova kriminalka Jožeta Struca. Kriminalke so namreč postale med koroškimi Slovenci pravi hit. Po Kratki pomladi, Kamuflaži na bazenu je zdaj napisal tretjo z naslovom Sanjska dežela, v kateri se posveti umetnosti in kraji likovnih del pomembnih slovenskih slikarjev. Inšpektor Mangrt in njegov pomočnik, novinar Franz Petek tako dobita nov primer.
Knjiga za najmlajše so, razumljivo, za slovenske zamejske založbe še posebej pomembne in pri Celovški Mohorjevi so ponosni na zbirko pravljic izpod peresa Nika Kupperja, v katerih mali Samo predstavlja otrokom zgodovino koroških Slovencev, letos z Mikovo Zalo in upornimi kmeti.
Celovška Mohorjeva, ki je izdala tudi zanimiv vodnik po Dunaju, vse bolj sodeluje tudi z avtorji iz Slovenije. In nekateri so se se predstavili tudi na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani.
Tam je svojo stojnico imel tudi Franc Merkač, ki s svojo založbo Fran skrbi za čezmejno sodelovanje z avtorji iz Slovenije. In vtisi s knjižnega sejma?
Tako lahko predstavimo novosti, pravi založnik, ki izdaja predvsem knjige avtorjev iz Slovenije in tako skrbi za svojevrstno čezmejno literarno sodelovanje.
“Zame je pomembno, da slovenski trg spozna slovenske knjige.”
Distributer, ki ga ima v Sloveniji, skrbi, da knjige pridejo v knjižnice in knjigarne, vendar je pomembno, da ljudje vidijo knjige, naslovnice, si jih zapomnijo in tako se poveča tudi prodaja, je zadovoljen Franc Merkač. Najprej je nameraval izdajati dela avstrijskih avtorjev, toda ko so se mu začeli oglašati avtorji iz Slovenije, se je opogumil in pripravil javni natečaj. Zaradi spodbudnega odziva in usklajenega sodelovanja z avtorji, se je odločil nadaljevati s tem programom.
“Živ stik je najbolj pomemben, da se znam izražati v slovenščini, je izziv. Veseli me živo sodelovanje, ne glede na to, od kod prihajamo in da je živa slovenščina.”
Naslovnice letos izdanih del je Franc Merkač objavil na stenskem trijezičnem (slovensko – nemško – angleškem) koledarju za prihodnje leto in dela tudi tako predstavil širši javnosti.
Na slovenskem knjižnem sejmu so se tokrat sicer ločeno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji. Več o njihovi letošnji produkciji pa v prihodnji oddaji.
Zdenko Sila se je rodil 1915 v Pragi, materi Čehinji in očetu tržaškemu Slovencu, ki je tam študiral strojništvo. Družina se je pred nacizmom preselila v Maribor, kjer je Zdenko Sila maturiral, in zatem v Ljubljani nadaljeval študij na fakulteti za arhitekturo. Bil je med Plečnikovimi priljubljenimi učenci in med drugim sodeloval tudi na projektu NUK-a, v oddaji poroča Marjana Mirković.
Po diplomi se je leta 1941 zaposlil na Sušaku, danes del Reke, in vse življenje deloval na Reki, kjer je zapustil bogat, razvejan ustvarjalni in znanstveni petdesetletni opus. Ta bo, kot kaže, končno celovito dokumentiran in predstavljen v monografiji.
Reški umetnostni zgodovinarji in arhitekti, zbrani v Skupini Sila, so namreč začeli zbirati podatke o njegovi obsežni zapuščini. V okviru predavanj o reški kulturni dediščini je tako 24.11. 2016 v polnem antikvariatu Ex Libris potekala zanimiva predstavitev tega pionirja na področju reškega urbanizma in avtorju izjemne spomeniške arhitekture.
Predavatelj, reški arhitekt Vladi Bralić, ki je na predavanju doživeto predstavil življenje in delo kolega Zdenka Sile, opozarja, da je bil edini Plečnikov učenec, ki je kot urbanist delal na Hrvaškem:
“Zdenko Sila se je torej pionirsko začel ukvarjati z urbanizmom, takoj po študiju, in zaslužen je za razvoj te dejavnosti na Hrvaškem….Bil je pionir na tem področju, hkrati pa celovita osebnost. Deloval je tudi kot arhitekt, zelo veliko pa tudi kot ustvarjalec spomeniške plastike.”
Zdenko Sila je bil pesnik prostora, je prepričan Vladi Bralić, ki opozarja na pomen spomenika na Matić poljani v Gorskem kotarju, ki po njegovem mnenju sodi v sam vrh spomeniške arhitekture na temo narodnoosvobodilnega boja na območju nekdanje skupne države.
“To je eden izmed najpomembnejših spomenikov v nekdanji Jugoslaviji na temo NOB-ja, ima posebno, neverjetno moč starih, morda neolitskih spomenikov.”
Zdenko Sila je tudi slikal, obstaja zbirka njegovih akvarelov, se ukvarjal s fotografijo in bil pravzaprav vsestranska osebnost.
“Pa tudi velik ljubitelj Plečnika. Kot svojega profesorja. Tako da je proti koncu svojega življenja, spomim se, da je imel vselej pri sebi fotografijo Plečnika. Imel ga je zelo rad, saj je bil prepriča, da ga je Plečnik veliko naučil o življenju, ne zgolj o arhitekturi.”
Kaj pripravlja skupina Sila, pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Društvo porabskih slovenskih upokojencev ima malo več kot sto članov. Generacija, ki je stopila v tretje življenjsko obdobje, nosi v sebi najbolj izvirno, pravo slovenstvo, se največ druži, pozna in upošteva vse vrednote, ki jih Porabski Slovenci še imajo. To se je pokazalo tudi ko so pred dnevi v monoštrski kulturni dvorani pripravili osrednjo slovesnost ob 20-letnici svojega delovanja. Na praznovanju se jim je pridružila tudi Silva Eöry. Prisluhnite jim v oddaji”
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od Rima prek Gorice in Trsta, slovenskega knjižnega sejma, Celovca in Reke do Monoštra
Pred nedeljskim referendumom o ustavni reformi se s tržaško rojakinjo Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu, pogovarjamo o posledicah, ki jih načrtovane spremembe prinašajo Slovencem v Italiji. Sogovornica Janka Petrovca priznava, da ustavna reforma Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini praktično onemogoča, da bi imeli svojega predstavnika v novem senatu.
Ob sprejemanju ustavnih sprememb so se zavzemali, neuspešno sicer, da bi imela dežela FJK dodaten sedež v senatu, ki bi bil namenjen predstavniku slovenske narodne skupnosti:
“Slovenci smo tu potegnili krajši konec, vendar upanje ostaja za spremembe volilnega zakona in takrat bi lahko to rešili. Problem je tudi, ker slovenska manjšina glede tega ni našla skupnega jezika.”
Poslanka Demokratske stranke, nekoč senatorka, Tamar Blažina bo, pravi, na referendumu podprla ustavno reformo, saj je tudi v poslanki zbornici glasovala zanjo. Ne strinja pa se s klimo, ki je spremljala referendumsko kampanjo. Biti bi morala bolj umirjena in namenjena predstavitvi dejanskih sprememb, ki jih reforma prinaša, ne pa da je bilo vse usmerjeno v gonjo proti vladi.
“Referendum ni instrument za obračunavanje z vlado. Za to je čas na volitvah.”
Ustavna reforma poenostavlja sprejemanje zakonodaje in zmanjšuje pristojnost senata, ki je doslej tako kot poslanska zbornica potrjeval zakone. V 100 članskem senatu bi bili po novem izvoljeni predstavniki dežel, ki bi odločali le v nekaterih primerih.
Ob razpisu referenduma je premier Matteo Renzi napovedal odstop, če ustavna reforma ne bi bila sprejeta, toda svoje napovedi je nato spremenil oziroma omili. Kaj se bo zgodilo v nedeljo 4.12.2016 in kako bo izid odmeval med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji pa več v prihodnjih oddajah Sotočja.
V nedeljo 27.11.2016 so v Kulturnem domu v Gorici s koncertom slovesno obeležili 35-letnico delovanja. Kot v oddaji poroča Mirjam Muženič, so program skupaj oblikovali slovenski in italijanski ustvarjalci. Kulturni dom ima namreč vedno odprta vrata za pisano ustvarjalnost, za prijateljske odnose med Slovenci, Italijani in Furlani v domačem prostoru in tudi čez mejo. Na to opozarja tudi dolgoletni ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel:
“Slovenski kulturni dom je hiša sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani, ki živimo v tem mestu. V teh kriznih časih, ki niso lahki, pa nam je uspelo obdržati svoj nivo in delati, kot da krize ne bi bilo.”
V Gorici različne ustanove in organizacije ponujajo od 1.200 do 1.500 dogodkov, tudi pet vsak dan. V Kulturnem domu pa jih na leto pripravijo približno 200. V oktobru se jim je uresničila dolgoletna želja in pobuda postaviti spomenik slovenskim vojakom na soškem bojišču prve svetovne vojne. V Doberdob sta prišla tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella.
Urednica pri založbi Drava Jerneja Jezernik je pred časom na predstavitvi dveh knjig založbe (Reginald Vospernik: Tomaž Ulbing – duhovnik in pesnik, Marjan Kordaš: Dva jezika – ena identiteta?) dejala, da je vsaka knjiga v slovenskem jeziku za rojake v sosednjih državah praznik.
Sodeč po zelo živahnem vrvežu na slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani ter več drugih predstavitvah slovenskih založb tudi iz sosednjih držav razlogov za praznovanje ne manjka.
Konec leta je čas tudi za Knjižni dar, ki jih nekatere slovenske zamejske založbe in organizacije ponudijo svojim bralcem.
Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca je tako v ponedeljek 28.11.2016 v Ljubljani, v prostorih Društva slovenskih pisateljev, predstavila tokratni Knjižni dar, ki ga je izdala založba Drava iz Celovca. In kako to, da se niso predstavili na pravkar končanem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer so tradicionalno navzoče tudi slovenske založbe iz sosednjih držav?
Po besedah vodje SPZ Janka Malleja so ugotovili, da se njihova ponudba izgubi.
“Zdelo se nam je, da na knjižnem sejmu ne pridemo do izraza. Ob tolikšni ponudbi knjižna produkcija Slovencev v Avstriji ni tako izrazito zanimiva za javnost, kot če to naredimo na sedežu DPS in PEN-a.”
Tradicionalno v knjižnem daru SPZ ponudi Koroški koledar, ki je nekakšen pregled dogajanja med koroškimi Slovenci, pravi urednica Irena Destovnik. Tokrat so rdeča nit begunci, o katerih govori največ člankov.
“Obiskala sem begunke in begunce tako v Pliberku kot Železni Kapli, se pogovarjala z ljudmi, ki so prevzeli skrb zanje. Predvsem pa je bil moj namen, da v Sloveniji ugotovimo, da je tam v vsaki občini več begunk in beguncev kot v celi Sloveniji, pa delamo iz tega cel problem.”
Ob tem se je Irena Destovnik pogovarjala tudi z raziskovalko Mirjam Hladnik Milharčič in ameriškim Slovencem Joe-em Valenčičem, saj so bili Slovenci skozi celotno zgodovino tudi begunci.
SPZ je v tokratnem knjižnem daru bralcem ponudila tudi dve zgodovinski deli, povezani z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Dopade se mi tukaj prav nič – dnevnik iz Frauenauracha, ki ga je napisala Marija Prušnik, uredila pa sta ga Brigitte Entner in Valentin Sima, ter delo fotografa Marka Lipuša Babica – Auf den Spuren der Großmutter. Gre za serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, kjer je februarja 1945 umrla njegova babica Marija Karničar.
Pogovoru z Markom Lipušem o razstavi Babica v oddaji Sotočja 19.9.2016 lahko prisluhnete tudi na tej povezavi.
Tradicionalno je v knjižnem daru SPZ tudi revija Rastje, letos je to jubilejna 10. številka, posvečena tudi umrlima pesnikoma Fabjanu Hafnerju in Andreju Kokotu. Najmlajšim bralcem pa je namenjen dvojezični Osel Smrčač Haralda Schwingnerja, ki ga je prevedla Jerneja Jezernik. Gledališka predstava po tej pravljici pa te dni navdušuje otroke v Beljaku in Celovcu, opozarja Janko Malle.
Navdušujejo pa tudi Praprotnice, štiričlanska vokalno-instrumentalna skupina, ki je zdaj izdala svoj pri album, na njem pa so pesmi upora z vsega sveta.
Svoj knjiži dar je pred kratkim v Ljubljani v galeriji Družina predstavila tudi Celovška Mohorjeva. Kot v tokratni oddaji pojasnjuje urednik Hanzi Filipič, je Koledar tokrat posvečen dvema letos umrlima ustvarjalcema ; fotografu Hanziju Reichmannu in slovenistu Francetu Vrbincu. Dologo tradicijo izhajanja ima tudi Pratika, ki je tokrat posvečena tudi 165-letnici delovanja Celovške Mohorjeve.
V zbirki večernic pa je tokrat izšla nova kriminalka Jožeta Struca. Kriminalke so namreč postale med koroškimi Slovenci pravi hit. Po Kratki pomladi, Kamuflaži na bazenu je zdaj napisal tretjo z naslovom Sanjska dežela, v kateri se posveti umetnosti in kraji likovnih del pomembnih slovenskih slikarjev. Inšpektor Mangrt in njegov pomočnik, novinar Franz Petek tako dobita nov primer.
Knjiga za najmlajše so, razumljivo, za slovenske zamejske založbe še posebej pomembne in pri Celovški Mohorjevi so ponosni na zbirko pravljic izpod peresa Nika Kupperja, v katerih mali Samo predstavlja otrokom zgodovino koroških Slovencev, letos z Mikovo Zalo in upornimi kmeti.
Celovška Mohorjeva, ki je izdala tudi zanimiv vodnik po Dunaju, vse bolj sodeluje tudi z avtorji iz Slovenije. In nekateri so se se predstavili tudi na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani.
Tam je svojo stojnico imel tudi Franc Merkač, ki s svojo založbo Fran skrbi za čezmejno sodelovanje z avtorji iz Slovenije. In vtisi s knjižnega sejma?
Tako lahko predstavimo novosti, pravi založnik, ki izdaja predvsem knjige avtorjev iz Slovenije in tako skrbi za svojevrstno čezmejno literarno sodelovanje.
“Zame je pomembno, da slovenski trg spozna slovenske knjige.”
Distributer, ki ga ima v Sloveniji, skrbi, da knjige pridejo v knjižnice in knjigarne, vendar je pomembno, da ljudje vidijo knjige, naslovnice, si jih zapomnijo in tako se poveča tudi prodaja, je zadovoljen Franc Merkač. Najprej je nameraval izdajati dela avstrijskih avtorjev, toda ko so se mu začeli oglašati avtorji iz Slovenije, se je opogumil in pripravil javni natečaj. Zaradi spodbudnega odziva in usklajenega sodelovanja z avtorji, se je odločil nadaljevati s tem programom.
“Živ stik je najbolj pomemben, da se znam izražati v slovenščini, je izziv. Veseli me živo sodelovanje, ne glede na to, od kod prihajamo in da je živa slovenščina.”
Naslovnice letos izdanih del je Franc Merkač objavil na stenskem trijezičnem (slovensko – nemško – angleškem) koledarju za prihodnje leto in dela tudi tako predstavil širši javnosti.
Na slovenskem knjižnem sejmu so se tokrat sicer ločeno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji. Več o njihovi letošnji produkciji pa v prihodnji oddaji.
Zdenko Sila se je rodil 1915 v Pragi, materi Čehinji in očetu tržaškemu Slovencu, ki je tam študiral strojništvo. Družina se je pred nacizmom preselila v Maribor, kjer je Zdenko Sila maturiral, in zatem v Ljubljani nadaljeval študij na fakulteti za arhitekturo. Bil je med Plečnikovimi priljubljenimi učenci in med drugim sodeloval tudi na projektu NUK-a, v oddaji poroča Marjana Mirković.
Po diplomi se je leta 1941 zaposlil na Sušaku, danes del Reke, in vse življenje deloval na Reki, kjer je zapustil bogat, razvejan ustvarjalni in znanstveni petdesetletni opus. Ta bo, kot kaže, končno celovito dokumentiran in predstavljen v monografiji.
Reški umetnostni zgodovinarji in arhitekti, zbrani v Skupini Sila, so namreč začeli zbirati podatke o njegovi obsežni zapuščini. V okviru predavanj o reški kulturni dediščini je tako 24.11. 2016 v polnem antikvariatu Ex Libris potekala zanimiva predstavitev tega pionirja na področju reškega urbanizma in avtorju izjemne spomeniške arhitekture.
Predavatelj, reški arhitekt Vladi Bralić, ki je na predavanju doživeto predstavil življenje in delo kolega Zdenka Sile, opozarja, da je bil edini Plečnikov učenec, ki je kot urbanist delal na Hrvaškem:
“Zdenko Sila se je torej pionirsko začel ukvarjati z urbanizmom, takoj po študiju, in zaslužen je za razvoj te dejavnosti na Hrvaškem….Bil je pionir na tem področju, hkrati pa celovita osebnost. Deloval je tudi kot arhitekt, zelo veliko pa tudi kot ustvarjalec spomeniške plastike.”
Zdenko Sila je bil pesnik prostora, je prepričan Vladi Bralić, ki opozarja na pomen spomenika na Matić poljani v Gorskem kotarju, ki po njegovem mnenju sodi v sam vrh spomeniške arhitekture na temo narodnoosvobodilnega boja na območju nekdanje skupne države.
“To je eden izmed najpomembnejših spomenikov v nekdanji Jugoslaviji na temo NOB-ja, ima posebno, neverjetno moč starih, morda neolitskih spomenikov.”
Zdenko Sila je tudi slikal, obstaja zbirka njegovih akvarelov, se ukvarjal s fotografijo in bil pravzaprav vsestranska osebnost.
“Pa tudi velik ljubitelj Plečnika. Kot svojega profesorja. Tako da je proti koncu svojega življenja, spomim se, da je imel vselej pri sebi fotografijo Plečnika. Imel ga je zelo rad, saj je bil prepriča, da ga je Plečnik veliko naučil o življenju, ne zgolj o arhitekturi.”
Kaj pripravlja skupina Sila, pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Društvo porabskih slovenskih upokojencev ima malo več kot sto članov. Generacija, ki je stopila v tretje življenjsko obdobje, nosi v sebi najbolj izvirno, pravo slovenstvo, se največ druži, pozna in upošteva vse vrednote, ki jih Porabski Slovenci še imajo. To se je pokazalo tudi ko so pred dnevi v monoštrski kulturni dvorani pripravili osrednjo slovesnost ob 20-letnici svojega delovanja. Na praznovanju se jim je pridružila tudi Silva Eöry. Prisluhnite jim v oddaji”
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov