Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od Rima prek Gorice in Trsta, slovenskega knjižnega sejma, Celovca in Reke do Monoštra
Pred nedeljskim referendumom o ustavni reformi se s tržaško rojakinjo Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu, pogovarjamo o posledicah, ki jih načrtovane spremembe prinašajo Slovencem v Italiji. Sogovornica Janka Petrovca priznava, da ustavna reforma Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini praktično onemogoča, da bi imeli svojega predstavnika v novem senatu.
Ob sprejemanju ustavnih sprememb so se zavzemali, neuspešno sicer, da bi imela dežela FJK dodaten sedež v senatu, ki bi bil namenjen predstavniku slovenske narodne skupnosti:
“Slovenci smo tu potegnili krajši konec, vendar upanje ostaja za spremembe volilnega zakona in takrat bi lahko to rešili. Problem je tudi, ker slovenska manjšina glede tega ni našla skupnega jezika.”
Poslanka Demokratske stranke, nekoč senatorka, Tamar Blažina bo, pravi, na referendumu podprla ustavno reformo, saj je tudi v poslanki zbornici glasovala zanjo. Ne strinja pa se s klimo, ki je spremljala referendumsko kampanjo. Biti bi morala bolj umirjena in namenjena predstavitvi dejanskih sprememb, ki jih reforma prinaša, ne pa da je bilo vse usmerjeno v gonjo proti vladi.
“Referendum ni instrument za obračunavanje z vlado. Za to je čas na volitvah.”
Ustavna reforma poenostavlja sprejemanje zakonodaje in zmanjšuje pristojnost senata, ki je doslej tako kot poslanska zbornica potrjeval zakone. V 100 članskem senatu bi bili po novem izvoljeni predstavniki dežel, ki bi odločali le v nekaterih primerih.
Ob razpisu referenduma je premier Matteo Renzi napovedal odstop, če ustavna reforma ne bi bila sprejeta, toda svoje napovedi je nato spremenil oziroma omili. Kaj se bo zgodilo v nedeljo 4.12.2016 in kako bo izid odmeval med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji pa več v prihodnjih oddajah Sotočja.
V nedeljo 27.11.2016 so v Kulturnem domu v Gorici s koncertom slovesno obeležili 35-letnico delovanja. Kot v oddaji poroča Mirjam Muženič, so program skupaj oblikovali slovenski in italijanski ustvarjalci. Kulturni dom ima namreč vedno odprta vrata za pisano ustvarjalnost, za prijateljske odnose med Slovenci, Italijani in Furlani v domačem prostoru in tudi čez mejo. Na to opozarja tudi dolgoletni ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel:
“Slovenski kulturni dom je hiša sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani, ki živimo v tem mestu. V teh kriznih časih, ki niso lahki, pa nam je uspelo obdržati svoj nivo in delati, kot da krize ne bi bilo.”
V Gorici različne ustanove in organizacije ponujajo od 1.200 do 1.500 dogodkov, tudi pet vsak dan. V Kulturnem domu pa jih na leto pripravijo približno 200. V oktobru se jim je uresničila dolgoletna želja in pobuda postaviti spomenik slovenskim vojakom na soškem bojišču prve svetovne vojne. V Doberdob sta prišla tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella.
Urednica pri založbi Drava Jerneja Jezernik je pred časom na predstavitvi dveh knjig založbe (Reginald Vospernik: Tomaž Ulbing – duhovnik in pesnik, Marjan Kordaš: Dva jezika – ena identiteta?) dejala, da je vsaka knjiga v slovenskem jeziku za rojake v sosednjih državah praznik.
Sodeč po zelo živahnem vrvežu na slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani ter več drugih predstavitvah slovenskih založb tudi iz sosednjih držav razlogov za praznovanje ne manjka.
Konec leta je čas tudi za Knjižni dar, ki jih nekatere slovenske zamejske založbe in organizacije ponudijo svojim bralcem.
Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca je tako v ponedeljek 28.11.2016 v Ljubljani, v prostorih Društva slovenskih pisateljev, predstavila tokratni Knjižni dar, ki ga je izdala založba Drava iz Celovca. In kako to, da se niso predstavili na pravkar končanem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer so tradicionalno navzoče tudi slovenske založbe iz sosednjih držav?
Po besedah vodje SPZ Janka Malleja so ugotovili, da se njihova ponudba izgubi.
“Zdelo se nam je, da na knjižnem sejmu ne pridemo do izraza. Ob tolikšni ponudbi knjižna produkcija Slovencev v Avstriji ni tako izrazito zanimiva za javnost, kot če to naredimo na sedežu DPS in PEN-a.”
Tradicionalno v knjižnem daru SPZ ponudi Koroški koledar, ki je nekakšen pregled dogajanja med koroškimi Slovenci, pravi urednica Irena Destovnik. Tokrat so rdeča nit begunci, o katerih govori največ člankov.
“Obiskala sem begunke in begunce tako v Pliberku kot Železni Kapli, se pogovarjala z ljudmi, ki so prevzeli skrb zanje. Predvsem pa je bil moj namen, da v Sloveniji ugotovimo, da je tam v vsaki občini več begunk in beguncev kot v celi Sloveniji, pa delamo iz tega cel problem.”
Ob tem se je Irena Destovnik pogovarjala tudi z raziskovalko Mirjam Hladnik Milharčič in ameriškim Slovencem Joe-em Valenčičem, saj so bili Slovenci skozi celotno zgodovino tudi begunci.
SPZ je v tokratnem knjižnem daru bralcem ponudila tudi dve zgodovinski deli, povezani z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Dopade se mi tukaj prav nič – dnevnik iz Frauenauracha, ki ga je napisala Marija Prušnik, uredila pa sta ga Brigitte Entner in Valentin Sima, ter delo fotografa Marka Lipuša Babica – Auf den Spuren der Großmutter. Gre za serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, kjer je februarja 1945 umrla njegova babica Marija Karničar.
Pogovoru z Markom Lipušem o razstavi Babica v oddaji Sotočja 19.9.2016 lahko prisluhnete tudi na tej povezavi.
Tradicionalno je v knjižnem daru SPZ tudi revija Rastje, letos je to jubilejna 10. številka, posvečena tudi umrlima pesnikoma Fabjanu Hafnerju in Andreju Kokotu. Najmlajšim bralcem pa je namenjen dvojezični Osel Smrčač Haralda Schwingnerja, ki ga je prevedla Jerneja Jezernik. Gledališka predstava po tej pravljici pa te dni navdušuje otroke v Beljaku in Celovcu, opozarja Janko Malle.
Navdušujejo pa tudi Praprotnice, štiričlanska vokalno-instrumentalna skupina, ki je zdaj izdala svoj pri album, na njem pa so pesmi upora z vsega sveta.
Svoj knjiži dar je pred kratkim v Ljubljani v galeriji Družina predstavila tudi Celovška Mohorjeva. Kot v tokratni oddaji pojasnjuje urednik Hanzi Filipič, je Koledar tokrat posvečen dvema letos umrlima ustvarjalcema ; fotografu Hanziju Reichmannu in slovenistu Francetu Vrbincu. Dologo tradicijo izhajanja ima tudi Pratika, ki je tokrat posvečena tudi 165-letnici delovanja Celovške Mohorjeve.
V zbirki večernic pa je tokrat izšla nova kriminalka Jožeta Struca. Kriminalke so namreč postale med koroškimi Slovenci pravi hit. Po Kratki pomladi, Kamuflaži na bazenu je zdaj napisal tretjo z naslovom Sanjska dežela, v kateri se posveti umetnosti in kraji likovnih del pomembnih slovenskih slikarjev. Inšpektor Mangrt in njegov pomočnik, novinar Franz Petek tako dobita nov primer.
Knjiga za najmlajše so, razumljivo, za slovenske zamejske založbe še posebej pomembne in pri Celovški Mohorjevi so ponosni na zbirko pravljic izpod peresa Nika Kupperja, v katerih mali Samo predstavlja otrokom zgodovino koroških Slovencev, letos z Mikovo Zalo in upornimi kmeti.
Celovška Mohorjeva, ki je izdala tudi zanimiv vodnik po Dunaju, vse bolj sodeluje tudi z avtorji iz Slovenije. In nekateri so se se predstavili tudi na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani.
Tam je svojo stojnico imel tudi Franc Merkač, ki s svojo založbo Fran skrbi za čezmejno sodelovanje z avtorji iz Slovenije. In vtisi s knjižnega sejma?
Tako lahko predstavimo novosti, pravi založnik, ki izdaja predvsem knjige avtorjev iz Slovenije in tako skrbi za svojevrstno čezmejno literarno sodelovanje.
“Zame je pomembno, da slovenski trg spozna slovenske knjige.”
Distributer, ki ga ima v Sloveniji, skrbi, da knjige pridejo v knjižnice in knjigarne, vendar je pomembno, da ljudje vidijo knjige, naslovnice, si jih zapomnijo in tako se poveča tudi prodaja, je zadovoljen Franc Merkač. Najprej je nameraval izdajati dela avstrijskih avtorjev, toda ko so se mu začeli oglašati avtorji iz Slovenije, se je opogumil in pripravil javni natečaj. Zaradi spodbudnega odziva in usklajenega sodelovanja z avtorji, se je odločil nadaljevati s tem programom.
“Živ stik je najbolj pomemben, da se znam izražati v slovenščini, je izziv. Veseli me živo sodelovanje, ne glede na to, od kod prihajamo in da je živa slovenščina.”
Naslovnice letos izdanih del je Franc Merkač objavil na stenskem trijezičnem (slovensko – nemško – angleškem) koledarju za prihodnje leto in dela tudi tako predstavil širši javnosti.
Na slovenskem knjižnem sejmu so se tokrat sicer ločeno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji. Več o njihovi letošnji produkciji pa v prihodnji oddaji.
Zdenko Sila se je rodil 1915 v Pragi, materi Čehinji in očetu tržaškemu Slovencu, ki je tam študiral strojništvo. Družina se je pred nacizmom preselila v Maribor, kjer je Zdenko Sila maturiral, in zatem v Ljubljani nadaljeval študij na fakulteti za arhitekturo. Bil je med Plečnikovimi priljubljenimi učenci in med drugim sodeloval tudi na projektu NUK-a, v oddaji poroča Marjana Mirković.
Po diplomi se je leta 1941 zaposlil na Sušaku, danes del Reke, in vse življenje deloval na Reki, kjer je zapustil bogat, razvejan ustvarjalni in znanstveni petdesetletni opus. Ta bo, kot kaže, končno celovito dokumentiran in predstavljen v monografiji.
Reški umetnostni zgodovinarji in arhitekti, zbrani v Skupini Sila, so namreč začeli zbirati podatke o njegovi obsežni zapuščini. V okviru predavanj o reški kulturni dediščini je tako 24.11. 2016 v polnem antikvariatu Ex Libris potekala zanimiva predstavitev tega pionirja na področju reškega urbanizma in avtorju izjemne spomeniške arhitekture.
Predavatelj, reški arhitekt Vladi Bralić, ki je na predavanju doživeto predstavil življenje in delo kolega Zdenka Sile, opozarja, da je bil edini Plečnikov učenec, ki je kot urbanist delal na Hrvaškem:
“Zdenko Sila se je torej pionirsko začel ukvarjati z urbanizmom, takoj po študiju, in zaslužen je za razvoj te dejavnosti na Hrvaškem….Bil je pionir na tem področju, hkrati pa celovita osebnost. Deloval je tudi kot arhitekt, zelo veliko pa tudi kot ustvarjalec spomeniške plastike.”
Zdenko Sila je bil pesnik prostora, je prepričan Vladi Bralić, ki opozarja na pomen spomenika na Matić poljani v Gorskem kotarju, ki po njegovem mnenju sodi v sam vrh spomeniške arhitekture na temo narodnoosvobodilnega boja na območju nekdanje skupne države.
“To je eden izmed najpomembnejših spomenikov v nekdanji Jugoslaviji na temo NOB-ja, ima posebno, neverjetno moč starih, morda neolitskih spomenikov.”
Zdenko Sila je tudi slikal, obstaja zbirka njegovih akvarelov, se ukvarjal s fotografijo in bil pravzaprav vsestranska osebnost.
“Pa tudi velik ljubitelj Plečnika. Kot svojega profesorja. Tako da je proti koncu svojega življenja, spomim se, da je imel vselej pri sebi fotografijo Plečnika. Imel ga je zelo rad, saj je bil prepriča, da ga je Plečnik veliko naučil o življenju, ne zgolj o arhitekturi.”
Kaj pripravlja skupina Sila, pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Društvo porabskih slovenskih upokojencev ima malo več kot sto članov. Generacija, ki je stopila v tretje življenjsko obdobje, nosi v sebi najbolj izvirno, pravo slovenstvo, se največ druži, pozna in upošteva vse vrednote, ki jih Porabski Slovenci še imajo. To se je pokazalo tudi ko so pred dnevi v monoštrski kulturni dvorani pripravili osrednjo slovesnost ob 20-letnici svojega delovanja. Na praznovanju se jim je pridružila tudi Silva Eöry. Prisluhnite jim v oddaji”
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od Rima prek Gorice in Trsta, slovenskega knjižnega sejma, Celovca in Reke do Monoštra
Pred nedeljskim referendumom o ustavni reformi se s tržaško rojakinjo Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu, pogovarjamo o posledicah, ki jih načrtovane spremembe prinašajo Slovencem v Italiji. Sogovornica Janka Petrovca priznava, da ustavna reforma Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini praktično onemogoča, da bi imeli svojega predstavnika v novem senatu.
Ob sprejemanju ustavnih sprememb so se zavzemali, neuspešno sicer, da bi imela dežela FJK dodaten sedež v senatu, ki bi bil namenjen predstavniku slovenske narodne skupnosti:
“Slovenci smo tu potegnili krajši konec, vendar upanje ostaja za spremembe volilnega zakona in takrat bi lahko to rešili. Problem je tudi, ker slovenska manjšina glede tega ni našla skupnega jezika.”
Poslanka Demokratske stranke, nekoč senatorka, Tamar Blažina bo, pravi, na referendumu podprla ustavno reformo, saj je tudi v poslanki zbornici glasovala zanjo. Ne strinja pa se s klimo, ki je spremljala referendumsko kampanjo. Biti bi morala bolj umirjena in namenjena predstavitvi dejanskih sprememb, ki jih reforma prinaša, ne pa da je bilo vse usmerjeno v gonjo proti vladi.
“Referendum ni instrument za obračunavanje z vlado. Za to je čas na volitvah.”
Ustavna reforma poenostavlja sprejemanje zakonodaje in zmanjšuje pristojnost senata, ki je doslej tako kot poslanska zbornica potrjeval zakone. V 100 članskem senatu bi bili po novem izvoljeni predstavniki dežel, ki bi odločali le v nekaterih primerih.
Ob razpisu referenduma je premier Matteo Renzi napovedal odstop, če ustavna reforma ne bi bila sprejeta, toda svoje napovedi je nato spremenil oziroma omili. Kaj se bo zgodilo v nedeljo 4.12.2016 in kako bo izid odmeval med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji pa več v prihodnjih oddajah Sotočja.
V nedeljo 27.11.2016 so v Kulturnem domu v Gorici s koncertom slovesno obeležili 35-letnico delovanja. Kot v oddaji poroča Mirjam Muženič, so program skupaj oblikovali slovenski in italijanski ustvarjalci. Kulturni dom ima namreč vedno odprta vrata za pisano ustvarjalnost, za prijateljske odnose med Slovenci, Italijani in Furlani v domačem prostoru in tudi čez mejo. Na to opozarja tudi dolgoletni ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel:
“Slovenski kulturni dom je hiša sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani, ki živimo v tem mestu. V teh kriznih časih, ki niso lahki, pa nam je uspelo obdržati svoj nivo in delati, kot da krize ne bi bilo.”
V Gorici različne ustanove in organizacije ponujajo od 1.200 do 1.500 dogodkov, tudi pet vsak dan. V Kulturnem domu pa jih na leto pripravijo približno 200. V oktobru se jim je uresničila dolgoletna želja in pobuda postaviti spomenik slovenskim vojakom na soškem bojišču prve svetovne vojne. V Doberdob sta prišla tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella.
Urednica pri založbi Drava Jerneja Jezernik je pred časom na predstavitvi dveh knjig založbe (Reginald Vospernik: Tomaž Ulbing – duhovnik in pesnik, Marjan Kordaš: Dva jezika – ena identiteta?) dejala, da je vsaka knjiga v slovenskem jeziku za rojake v sosednjih državah praznik.
Sodeč po zelo živahnem vrvežu na slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani ter več drugih predstavitvah slovenskih založb tudi iz sosednjih držav razlogov za praznovanje ne manjka.
Konec leta je čas tudi za Knjižni dar, ki jih nekatere slovenske zamejske založbe in organizacije ponudijo svojim bralcem.
Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca je tako v ponedeljek 28.11.2016 v Ljubljani, v prostorih Društva slovenskih pisateljev, predstavila tokratni Knjižni dar, ki ga je izdala založba Drava iz Celovca. In kako to, da se niso predstavili na pravkar končanem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer so tradicionalno navzoče tudi slovenske založbe iz sosednjih držav?
Po besedah vodje SPZ Janka Malleja so ugotovili, da se njihova ponudba izgubi.
“Zdelo se nam je, da na knjižnem sejmu ne pridemo do izraza. Ob tolikšni ponudbi knjižna produkcija Slovencev v Avstriji ni tako izrazito zanimiva za javnost, kot če to naredimo na sedežu DPS in PEN-a.”
Tradicionalno v knjižnem daru SPZ ponudi Koroški koledar, ki je nekakšen pregled dogajanja med koroškimi Slovenci, pravi urednica Irena Destovnik. Tokrat so rdeča nit begunci, o katerih govori največ člankov.
“Obiskala sem begunke in begunce tako v Pliberku kot Železni Kapli, se pogovarjala z ljudmi, ki so prevzeli skrb zanje. Predvsem pa je bil moj namen, da v Sloveniji ugotovimo, da je tam v vsaki občini več begunk in beguncev kot v celi Sloveniji, pa delamo iz tega cel problem.”
Ob tem se je Irena Destovnik pogovarjala tudi z raziskovalko Mirjam Hladnik Milharčič in ameriškim Slovencem Joe-em Valenčičem, saj so bili Slovenci skozi celotno zgodovino tudi begunci.
SPZ je v tokratnem knjižnem daru bralcem ponudila tudi dve zgodovinski deli, povezani z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Dopade se mi tukaj prav nič – dnevnik iz Frauenauracha, ki ga je napisala Marija Prušnik, uredila pa sta ga Brigitte Entner in Valentin Sima, ter delo fotografa Marka Lipuša Babica – Auf den Spuren der Großmutter. Gre za serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, kjer je februarja 1945 umrla njegova babica Marija Karničar.
Pogovoru z Markom Lipušem o razstavi Babica v oddaji Sotočja 19.9.2016 lahko prisluhnete tudi na tej povezavi.
Tradicionalno je v knjižnem daru SPZ tudi revija Rastje, letos je to jubilejna 10. številka, posvečena tudi umrlima pesnikoma Fabjanu Hafnerju in Andreju Kokotu. Najmlajšim bralcem pa je namenjen dvojezični Osel Smrčač Haralda Schwingnerja, ki ga je prevedla Jerneja Jezernik. Gledališka predstava po tej pravljici pa te dni navdušuje otroke v Beljaku in Celovcu, opozarja Janko Malle.
Navdušujejo pa tudi Praprotnice, štiričlanska vokalno-instrumentalna skupina, ki je zdaj izdala svoj pri album, na njem pa so pesmi upora z vsega sveta.
Svoj knjiži dar je pred kratkim v Ljubljani v galeriji Družina predstavila tudi Celovška Mohorjeva. Kot v tokratni oddaji pojasnjuje urednik Hanzi Filipič, je Koledar tokrat posvečen dvema letos umrlima ustvarjalcema ; fotografu Hanziju Reichmannu in slovenistu Francetu Vrbincu. Dologo tradicijo izhajanja ima tudi Pratika, ki je tokrat posvečena tudi 165-letnici delovanja Celovške Mohorjeve.
V zbirki večernic pa je tokrat izšla nova kriminalka Jožeta Struca. Kriminalke so namreč postale med koroškimi Slovenci pravi hit. Po Kratki pomladi, Kamuflaži na bazenu je zdaj napisal tretjo z naslovom Sanjska dežela, v kateri se posveti umetnosti in kraji likovnih del pomembnih slovenskih slikarjev. Inšpektor Mangrt in njegov pomočnik, novinar Franz Petek tako dobita nov primer.
Knjiga za najmlajše so, razumljivo, za slovenske zamejske založbe še posebej pomembne in pri Celovški Mohorjevi so ponosni na zbirko pravljic izpod peresa Nika Kupperja, v katerih mali Samo predstavlja otrokom zgodovino koroških Slovencev, letos z Mikovo Zalo in upornimi kmeti.
Celovška Mohorjeva, ki je izdala tudi zanimiv vodnik po Dunaju, vse bolj sodeluje tudi z avtorji iz Slovenije. In nekateri so se se predstavili tudi na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani.
Tam je svojo stojnico imel tudi Franc Merkač, ki s svojo založbo Fran skrbi za čezmejno sodelovanje z avtorji iz Slovenije. In vtisi s knjižnega sejma?
Tako lahko predstavimo novosti, pravi založnik, ki izdaja predvsem knjige avtorjev iz Slovenije in tako skrbi za svojevrstno čezmejno literarno sodelovanje.
“Zame je pomembno, da slovenski trg spozna slovenske knjige.”
Distributer, ki ga ima v Sloveniji, skrbi, da knjige pridejo v knjižnice in knjigarne, vendar je pomembno, da ljudje vidijo knjige, naslovnice, si jih zapomnijo in tako se poveča tudi prodaja, je zadovoljen Franc Merkač. Najprej je nameraval izdajati dela avstrijskih avtorjev, toda ko so se mu začeli oglašati avtorji iz Slovenije, se je opogumil in pripravil javni natečaj. Zaradi spodbudnega odziva in usklajenega sodelovanja z avtorji, se je odločil nadaljevati s tem programom.
“Živ stik je najbolj pomemben, da se znam izražati v slovenščini, je izziv. Veseli me živo sodelovanje, ne glede na to, od kod prihajamo in da je živa slovenščina.”
Naslovnice letos izdanih del je Franc Merkač objavil na stenskem trijezičnem (slovensko – nemško – angleškem) koledarju za prihodnje leto in dela tudi tako predstavil širši javnosti.
Na slovenskem knjižnem sejmu so se tokrat sicer ločeno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji. Več o njihovi letošnji produkciji pa v prihodnji oddaji.
Zdenko Sila se je rodil 1915 v Pragi, materi Čehinji in očetu tržaškemu Slovencu, ki je tam študiral strojništvo. Družina se je pred nacizmom preselila v Maribor, kjer je Zdenko Sila maturiral, in zatem v Ljubljani nadaljeval študij na fakulteti za arhitekturo. Bil je med Plečnikovimi priljubljenimi učenci in med drugim sodeloval tudi na projektu NUK-a, v oddaji poroča Marjana Mirković.
Po diplomi se je leta 1941 zaposlil na Sušaku, danes del Reke, in vse življenje deloval na Reki, kjer je zapustil bogat, razvejan ustvarjalni in znanstveni petdesetletni opus. Ta bo, kot kaže, končno celovito dokumentiran in predstavljen v monografiji.
Reški umetnostni zgodovinarji in arhitekti, zbrani v Skupini Sila, so namreč začeli zbirati podatke o njegovi obsežni zapuščini. V okviru predavanj o reški kulturni dediščini je tako 24.11. 2016 v polnem antikvariatu Ex Libris potekala zanimiva predstavitev tega pionirja na področju reškega urbanizma in avtorju izjemne spomeniške arhitekture.
Predavatelj, reški arhitekt Vladi Bralić, ki je na predavanju doživeto predstavil življenje in delo kolega Zdenka Sile, opozarja, da je bil edini Plečnikov učenec, ki je kot urbanist delal na Hrvaškem:
“Zdenko Sila se je torej pionirsko začel ukvarjati z urbanizmom, takoj po študiju, in zaslužen je za razvoj te dejavnosti na Hrvaškem….Bil je pionir na tem področju, hkrati pa celovita osebnost. Deloval je tudi kot arhitekt, zelo veliko pa tudi kot ustvarjalec spomeniške plastike.”
Zdenko Sila je bil pesnik prostora, je prepričan Vladi Bralić, ki opozarja na pomen spomenika na Matić poljani v Gorskem kotarju, ki po njegovem mnenju sodi v sam vrh spomeniške arhitekture na temo narodnoosvobodilnega boja na območju nekdanje skupne države.
“To je eden izmed najpomembnejših spomenikov v nekdanji Jugoslaviji na temo NOB-ja, ima posebno, neverjetno moč starih, morda neolitskih spomenikov.”
Zdenko Sila je tudi slikal, obstaja zbirka njegovih akvarelov, se ukvarjal s fotografijo in bil pravzaprav vsestranska osebnost.
“Pa tudi velik ljubitelj Plečnika. Kot svojega profesorja. Tako da je proti koncu svojega življenja, spomim se, da je imel vselej pri sebi fotografijo Plečnika. Imel ga je zelo rad, saj je bil prepriča, da ga je Plečnik veliko naučil o življenju, ne zgolj o arhitekturi.”
Kaj pripravlja skupina Sila, pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Društvo porabskih slovenskih upokojencev ima malo več kot sto članov. Generacija, ki je stopila v tretje življenjsko obdobje, nosi v sebi najbolj izvirno, pravo slovenstvo, se največ druži, pozna in upošteva vse vrednote, ki jih Porabski Slovenci še imajo. To se je pokazalo tudi ko so pred dnevi v monoštrski kulturni dvorani pripravili osrednjo slovesnost ob 20-letnici svojega delovanja. Na praznovanju se jim je pridružila tudi Silva Eöry. Prisluhnite jim v oddaji”
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov