Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča

Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.

Skupaj zmorejo vedno več

Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:

“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več  mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”

Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.

“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”

je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.

V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.

Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi  30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.

Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?

“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”

Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.

Z Rastjem rastejo tudi mladi pesniki

Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:

“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”

Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.

Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:

“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj,  nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi  v njihovi poeziji.”

Miklavž, Miklavž…

December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani  v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.

Prav mladinska skupina pod vodstvom  Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.

Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković.  Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.

Jožef Košič – 200 let

Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.

Prisluhnite oddaji!