Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Neveljaven email naslov