Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov