Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi poslanci in stare težave, SSG Trst še vpisuje abonmanje, na Reki začetek praznovanj ob 70-letnici Bazovice, pogled v Porabje, kakršno je bilo
Rojaki iz Avstrije so 18.1.2017 dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Razlog, da je komisija na svoji drugi redni seji v tem mandatu – poleg tega je imela še 7 nujnih sej – razpravljala prav o rojakih z avstrijske Koroške in s Štajerske, je bil lanski obisk članov komisije na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje predsednik komisije, poslanec Desusa Ivan Hršak, prepričan, da je bila razprava tudi zaradi predstavnikov različnih ministrstev, utemeljena.
Udeležba pristojnih z ministrstev je bila res številčna, pojasnil ni manjkalo, konkretnih rešitev pa tudi rojaki iz Avstrije verjetno niso pričakovali, saj gre večinoma za težave, na katere opozarjajo že več let.
Kaj pa je trenutno najbolj pereča težava koroških Slovencev? Predsednik sosveta slovenske narode skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, je prepričan, da je največji problem financiranje Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev.
“Tu je nujno potrebno, da dosežemo spremembo zakona o pospeševanju tiska, tako da bo končno avstrijska stran zagotovila financiranje Novic in drugih dvojezičnih časopisov oziroma dnevnikov.”
Rojaki z avstrijske Koroške si namreč želijo, da bi uveljavljeni avstrijski časniki imeli dvojezične strani ali priloge in to ne samo na dvojezičnem območju avstrijske Koroške, pojasnjuje Sadovnik. Avstrijska stran kaže pripravljenost za spremembe, zato je prepričan, da bi bil lahko zakon sprejet še letos, saj bodo prihodnje leto državnozborske volitve.
Optimističen je tudi Nanti Olip, vodja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij izdajatelj Novic. Kakšne so trenutne razmere? Poslovno leto 2016 je za nami, pravi, Olip, ostalo je še nekaj dolga, ob tem pa smo odločno opozarjali avstrijsko stran, da mora povečati sredstva za Novice.
“Za kakovosten tednik, kot so Novice, rabimo letno 250.000 evrov podpore, ki bi jo morala dati Republika Avstrija. Zdaj imamo razmerje 90 % Slovenija 10 %Avstrija. To je treba obrniti v nasprotno smer, za kar je pristojna Avstrija.”
Tudi Nanti Olip pričakuje sistemsko rešitev v zakonu o pospeševanju tiska, kjer morajo vsi – tako predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem kot predstavniki Slovenije – delovati jasno in usklajeno, s konkretnimi številkami.
“Mi od Republike Avstrije pričakujemo 250.000 evrov letno, vezano na indeks (inflacijo). To je sistemska rešitev, ki dolgoročno zagotovi obstoj tega medija.”
Kako pa je z denarjem za Novice v tem vmesnem obdobju? Kot pojasnjuje Olip bi z denarjem iz slovenskega proračuna, predlog obravnava Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, lahko Novice izhajale do jeseni letos, do takrat pa upajo, da pridejo bliže sistemski rešitvi.
Ena od perečih težav je bila vrsto let tudi slovenska glasbena šola, ki je julija 2015 postala sestavni del Koroške glasbene šole. Društvo, pod okriljem katerega je v preteklosti delovala slovenska glasbena šola, bi tako lahko ukinili, toda vnovič se je zapletlo. Pristojne davčne službe so namreč ugotovile, da bi moralo društvo plačati takoimenovani komunalni davek. Predsednik društva Božo Hartmann o konkretnih zneskih noče govoriti, pojasnjuje pa:
“Mi tega 30 let nismo plačevali, čeprav so pristojni vsako leto pregledali naše finance in nas na to obveznost niso nikoli opozorili. Zdaj bi morali plačati za zadnjih pet let, saj je ostalo zastaralo, in to je kar lepa vsota. Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču in upam, da bomo to rešili… To je ena večjih klofut, ki smo jih dobili, toda sem optimist, da bomo to rešili.”
Nekaj dolga je tudi posledica zamud pri izplačilih podpor, dodaja Hartmann, prepričan, da bodo tudi to uspešno rešili. Optimist ostaja tudi glede dodatnih učnih enote slovenske glasbene šole, ki je julija 2015 postala sestavni del Glasbene šole dežele Koroške. Takratni dogovor je bil, da bo imela slovenska glasbena šola 400 učnih enot, zaradi varčevanja pa jih ima trenutno 280.
Manj optimističen kot Božo Hartmann je predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, ki ga skrbi za usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Podatki namreč kažejo, da se število govorcev slovenskega jezika, kljub povečanemu vpisu v dvojezične ljudske šole, zmanjšuje.
“Če se 45% otrok vpiše k dvojezičnemu ali slovenskemu pouku, to ne pomeni, da jih toliko tudi doma govori slovensko, ampak zgolj 5%. Ključno je še, da je ob koncu šole spet zgolj 5 % učencev takšnih, ki znajo slovensko.”
Za dobro znanje jezika je, ugotavljajo strokovnjaki, nujno najmanj osem let neprekinjenega učenja jezika, kar pa je na avstrijskem Koroškem težko doseči, saj osnovna šola traja le 4 leta, na Slovensko gimnazijo pa se ne vpišejo vsi učenci, opozarja Hribar. Težave imajo tudi zaradi različnega znanja slovenskega jezika in pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Dodatna težava sta še različna sistema izobraževanja učiteljev, zato učitelji iz Slovenije ne morejo poučevati na avstrijskem Koroškem.
“Zaradi vsega tega rabimo dodatno pomoč, te pa ni brez dodatnega denarja.”
Pa bi lahko pri tem pomagali rojaki, ki so se na avstrijsko Koroško preselili iz Slovenije? Težko, odgovarja Gabriel Hribar. Delovni migranti pridejo zelo nesamozavestni, otroke vpišejo k dvojezičnemu pouku, vendar ostajajo skriti.
“So zelo skriti in skromni glede slovenščine. Po naših izkušnjah se ne želijo izpostavljati, tako da nam to trenutno ne omogoča razvoja.”
Ena od težav, ki pestijo koroške Slovence že vrsto let so tudi prostori za delovanje njihovih društev in slovenski kulturni domovi, nujno potrebni obnove. Po besedah Avguština Brumnika, podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in predsednika Slovenske prosvetne zveze, je obnova v večini primerov breme za občine, čeprav bi morala pri tem pomagati predvsem dežela Koroška. Ta pa trenutno tudi ni v zavidljivem finančnem položaju, pravi Brumnik.
Dodatne težave je zdaj povzročila še racionalizacija in zapiranje poslovalnic Posojilnice Bank, ki so svoje prostore dajale kulturnim društvom. Nekatera društva so prostore odkupila, za to najela posojila in to se zdaj odraža tudi na kulturnih programih.
Ob vsem na kar so opozorili rojaki iz Avstrije so članice in člani državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na koncu brez glasu proti sprejeli tri sklepe, s katerimi so med drugim podprli prizadevanja rojakov v Avstriji za njihov obstoj in razvoj, vlado pa pozvali naj stalno opozarja Republiko Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Komisija tudi poziva vladne predstavnike, naj nadaljujejo ustaljeno prakso in se pred srečanji z avstrijskimi sogovorniki posvetujejo s predstavniki rojakov v Avstriji, vladi pa predlaga, naj preuči vse možnosti za skupne projekte avstrijske Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev.
Poslanka Nove Slovenije, nekdanja ministrica, Ljudmila Novak, pa je v razpravi ugotovila, de se poslanke in poslanci menjajo, težave rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa obstajajo bolj ali manj iste.
In sama komisija? Ali lahko zdaj podobno sejo pričakujejo tudi rojaki s Tržaškega, ki so jih člani komisije prav tako obiskali lani? Predsednik Ivan Hršak pojasnjuje, da bodo zdaj predvsem nadaljevali z obiski rojakov v sosednjih državah. Tako se bodo odpravili še na obisk k rojakom na Hrvaškem in morda bodo nato vnovič sklicali sejo komisije.
Društvo Bazovica na Reki praznuje letos sedemdeset let delovanja. Ustanoviteljica (1947), primorska učiteljica Zora Ausec je s svojim z zavednim in neutrudnim delovanjem poskrbela za njegov razvoj: jeseni leta 1950 je na osnovni šoli Matteotti na Reki uspela uresničiti pobudo za pouk v slovenščini, ki je žal potekal le tri šolska leta, a društvu zagotovil jedro članstva, zvestega do danes. Tega leta so rojaki v uporabo dobili tudi vilo z vrtom, ki je kot Slovenski dom postala njihovo osrednje zbirališče ter omogočila razvejano dejavnost. Sedem desetletij so jo nadaljevali in tkali številni rojaki, v zgodovino društva pa je posebej zapisan legendarni vodja dramske skupine, lani preminuli Alojz Usenik, poroča Marjana Mirković.
V jubilejno leto Bazovica vstopa z živahnim delovanjem devetih skupin (MePZ, planinska, folklorna, plesna, fotografska, dramska, glasbena, likovna, mladinska), najštevilčnejša med njimi, planinska skupina, pa tudi praznuje – desetletje in pol uspešne dejavnosti.
V počastitev pomembnih jubilejev se bo vse leto zvrstilo več prireditev, ob koncu leta jih bo sklenila razstava, na kateri bo Bazovica svoje dolgoletno delovanje predstavila širši javnosti. Prvi dogodek je potekal 21.1.2017, z razstavo Med morjem in gorami v organizaciji domače planinske skupine.
Predsednik društva Bazovica Zvonimir Stipetić, ki je pozdravil udeležence, je v svojem nagovoru izrazil posebno zadovoljstvo zaradi širokega in uspešnega sodelovanja planinske skupine, tudi s krovnima organizacijama planincev v Sloveniji in na Hrvaškem.
V imenu Hrvaške planinske zveze je društvu in planinski skupini čestital član izvršnega odbora Igor Eterović, glavni tajnik planinskega društva Opatija, ki je opozoril na sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in to na številnih področjih; od urejanja uradnega glasila do dela z mladimi, povezovanja vodnikov itd.:
“In resnično smot dobri prijatelji, ki ne poznajo meja. Menim, da planinci najbolje dokazujejo, da meje med nami ni, je ni bilo in prizadevali si bomo, da je tudi v prihodnje ne bo. Menim, da tega ne more spremeniti nobena politična oblast ali meja.”
Značilnost delovanja planinske skupine Bazovice je povezovanje in številni člani tudi drugih reških društev se redno udeležujejo izletov in tudi različnih dogodkov v Slovenskem domu. Da se člani planinske skupine radi vključijo tudi v druge dejavnosti Slovenskega doma Bazovica, pa dodaja eden izmed osrednjih članov društva Milan Grlica, iz družine, tesno povezane z razvojem Bazovice nasploh.
Razstava Med morjem in gorami bo v Bazovici na ogled do 3. februarja, zatem pa se bo selila v Ilirsko Bistrico, v počastitev 110. obletnice tamkajšnjega planinskega društva Snežnik. V njegovem članstvu so tudi planinci Bazovice, zato bodo oba jubileja maja praznovali skupaj: s pohodom po delu poti prijateljstva med Snežnikom in Snježnikom ter na skupni osrednji prireditvi na Sviščakih.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so v zadnji sezoni doslej prodali 3 tisoč 155 abonmajev. Številka pa še ni zaključena, zagotavljajo v upravi, saj je tako v Trstu kot tudi v Gorici še vedno možno vpisati Mali abonma, ki bo število še povečal, poroča Mirjam Muženič.
In kaj so najnovejše stvaritve osrednje slovenske kulturne hiše na Tržaškem? O tem se med drugim pogovarjamo z igralcem Danijelom Danom Malalanom – Ferdinandom Havličkom v dvojezični komediji o zapletih pri prestopanju meja z naslovom Sem ter tja.
Tržačani so obudili tudi zgodbo priljubljene habsburške cesarice Elizabete. Slovenska praizvedba besedila Elizabeta, posledni dan cesarice, sledi italijanski izvirni različici iz leta 2010. Takrat, v tržaškem gledališču Contrada in tudi tokrat je to poseben izziv za izkušeno tržaško igralko Niklo Petruško Panizon.
V abonmaju Zlata ribica svojemu najmlajšemu občinstvu SSG Trst ponuja predstavo po Andersenovi pravljici Kdo je sešil cesarju nova oblačila, ki pa v ospredje ne postavlja prevzetnega cesarja in njegovo samoljubje, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesarja zavedeta. Gre za avtorski projekt Tadeja Piška.
Predstavniki igralskega ansambla so na večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu potarnali nad nekaterimi težavami v gledališki hiši in s prstom pokazali na sedanje umetniško in upravno vodstvo. Umetniški koordinator Eduard Miller je tako na seznamu izginulih, saj ga v Trstu skorajda ne vidijo več. Pomanjkljiv je tudi dialog z upravo. Prav to soočenje je v javnost prineslo podatek, da si je minulo sezono v Trstu in Gorici domače produkcije in gostujoče predstave ogledalo nekaj manj kot 37 tisoč slovenskih in italijanskih ljubiteljev gledališča.
Odpravili smo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorili na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave
Ljubiteljskega fotografa Mihálya Ropoša v Porabju poznajo vsi. Njegova razpoznavna znaka sta vedno nasmejani obraz in fotoaparat v roki. Pred kratkim je v domači vasi Ritkarovici razstavil svoje fotografije, ki so nastale v zadnjih šestdesetih letih. Prisluhnite portretu, ki ga je pripravila Silva Eöry in si oglejte nekaj njegovih fotografij.
Prisluhnite rojakom!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Novi poslanci in stare težave, SSG Trst še vpisuje abonmanje, na Reki začetek praznovanj ob 70-letnici Bazovice, pogled v Porabje, kakršno je bilo
Rojaki iz Avstrije so 18.1.2017 dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Razlog, da je komisija na svoji drugi redni seji v tem mandatu – poleg tega je imela še 7 nujnih sej – razpravljala prav o rojakih z avstrijske Koroške in s Štajerske, je bil lanski obisk članov komisije na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje predsednik komisije, poslanec Desusa Ivan Hršak, prepričan, da je bila razprava tudi zaradi predstavnikov različnih ministrstev, utemeljena.
Udeležba pristojnih z ministrstev je bila res številčna, pojasnil ni manjkalo, konkretnih rešitev pa tudi rojaki iz Avstrije verjetno niso pričakovali, saj gre večinoma za težave, na katere opozarjajo že več let.
Kaj pa je trenutno najbolj pereča težava koroških Slovencev? Predsednik sosveta slovenske narode skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, je prepričan, da je največji problem financiranje Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev.
“Tu je nujno potrebno, da dosežemo spremembo zakona o pospeševanju tiska, tako da bo končno avstrijska stran zagotovila financiranje Novic in drugih dvojezičnih časopisov oziroma dnevnikov.”
Rojaki z avstrijske Koroške si namreč želijo, da bi uveljavljeni avstrijski časniki imeli dvojezične strani ali priloge in to ne samo na dvojezičnem območju avstrijske Koroške, pojasnjuje Sadovnik. Avstrijska stran kaže pripravljenost za spremembe, zato je prepričan, da bi bil lahko zakon sprejet še letos, saj bodo prihodnje leto državnozborske volitve.
Optimističen je tudi Nanti Olip, vodja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij izdajatelj Novic. Kakšne so trenutne razmere? Poslovno leto 2016 je za nami, pravi, Olip, ostalo je še nekaj dolga, ob tem pa smo odločno opozarjali avstrijsko stran, da mora povečati sredstva za Novice.
“Za kakovosten tednik, kot so Novice, rabimo letno 250.000 evrov podpore, ki bi jo morala dati Republika Avstrija. Zdaj imamo razmerje 90 % Slovenija 10 %Avstrija. To je treba obrniti v nasprotno smer, za kar je pristojna Avstrija.”
Tudi Nanti Olip pričakuje sistemsko rešitev v zakonu o pospeševanju tiska, kjer morajo vsi – tako predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem kot predstavniki Slovenije – delovati jasno in usklajeno, s konkretnimi številkami.
“Mi od Republike Avstrije pričakujemo 250.000 evrov letno, vezano na indeks (inflacijo). To je sistemska rešitev, ki dolgoročno zagotovi obstoj tega medija.”
Kako pa je z denarjem za Novice v tem vmesnem obdobju? Kot pojasnjuje Olip bi z denarjem iz slovenskega proračuna, predlog obravnava Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, lahko Novice izhajale do jeseni letos, do takrat pa upajo, da pridejo bliže sistemski rešitvi.
Ena od perečih težav je bila vrsto let tudi slovenska glasbena šola, ki je julija 2015 postala sestavni del Koroške glasbene šole. Društvo, pod okriljem katerega je v preteklosti delovala slovenska glasbena šola, bi tako lahko ukinili, toda vnovič se je zapletlo. Pristojne davčne službe so namreč ugotovile, da bi moralo društvo plačati takoimenovani komunalni davek. Predsednik društva Božo Hartmann o konkretnih zneskih noče govoriti, pojasnjuje pa:
“Mi tega 30 let nismo plačevali, čeprav so pristojni vsako leto pregledali naše finance in nas na to obveznost niso nikoli opozorili. Zdaj bi morali plačati za zadnjih pet let, saj je ostalo zastaralo, in to je kar lepa vsota. Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču in upam, da bomo to rešili… To je ena večjih klofut, ki smo jih dobili, toda sem optimist, da bomo to rešili.”
Nekaj dolga je tudi posledica zamud pri izplačilih podpor, dodaja Hartmann, prepričan, da bodo tudi to uspešno rešili. Optimist ostaja tudi glede dodatnih učnih enote slovenske glasbene šole, ki je julija 2015 postala sestavni del Glasbene šole dežele Koroške. Takratni dogovor je bil, da bo imela slovenska glasbena šola 400 učnih enot, zaradi varčevanja pa jih ima trenutno 280.
Manj optimističen kot Božo Hartmann je predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, ki ga skrbi za usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Podatki namreč kažejo, da se število govorcev slovenskega jezika, kljub povečanemu vpisu v dvojezične ljudske šole, zmanjšuje.
“Če se 45% otrok vpiše k dvojezičnemu ali slovenskemu pouku, to ne pomeni, da jih toliko tudi doma govori slovensko, ampak zgolj 5%. Ključno je še, da je ob koncu šole spet zgolj 5 % učencev takšnih, ki znajo slovensko.”
Za dobro znanje jezika je, ugotavljajo strokovnjaki, nujno najmanj osem let neprekinjenega učenja jezika, kar pa je na avstrijskem Koroškem težko doseči, saj osnovna šola traja le 4 leta, na Slovensko gimnazijo pa se ne vpišejo vsi učenci, opozarja Hribar. Težave imajo tudi zaradi različnega znanja slovenskega jezika in pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Dodatna težava sta še različna sistema izobraževanja učiteljev, zato učitelji iz Slovenije ne morejo poučevati na avstrijskem Koroškem.
“Zaradi vsega tega rabimo dodatno pomoč, te pa ni brez dodatnega denarja.”
Pa bi lahko pri tem pomagali rojaki, ki so se na avstrijsko Koroško preselili iz Slovenije? Težko, odgovarja Gabriel Hribar. Delovni migranti pridejo zelo nesamozavestni, otroke vpišejo k dvojezičnemu pouku, vendar ostajajo skriti.
“So zelo skriti in skromni glede slovenščine. Po naših izkušnjah se ne želijo izpostavljati, tako da nam to trenutno ne omogoča razvoja.”
Ena od težav, ki pestijo koroške Slovence že vrsto let so tudi prostori za delovanje njihovih društev in slovenski kulturni domovi, nujno potrebni obnove. Po besedah Avguština Brumnika, podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in predsednika Slovenske prosvetne zveze, je obnova v večini primerov breme za občine, čeprav bi morala pri tem pomagati predvsem dežela Koroška. Ta pa trenutno tudi ni v zavidljivem finančnem položaju, pravi Brumnik.
Dodatne težave je zdaj povzročila še racionalizacija in zapiranje poslovalnic Posojilnice Bank, ki so svoje prostore dajale kulturnim društvom. Nekatera društva so prostore odkupila, za to najela posojila in to se zdaj odraža tudi na kulturnih programih.
Ob vsem na kar so opozorili rojaki iz Avstrije so članice in člani državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na koncu brez glasu proti sprejeli tri sklepe, s katerimi so med drugim podprli prizadevanja rojakov v Avstriji za njihov obstoj in razvoj, vlado pa pozvali naj stalno opozarja Republiko Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Komisija tudi poziva vladne predstavnike, naj nadaljujejo ustaljeno prakso in se pred srečanji z avstrijskimi sogovorniki posvetujejo s predstavniki rojakov v Avstriji, vladi pa predlaga, naj preuči vse možnosti za skupne projekte avstrijske Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev.
Poslanka Nove Slovenije, nekdanja ministrica, Ljudmila Novak, pa je v razpravi ugotovila, de se poslanke in poslanci menjajo, težave rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa obstajajo bolj ali manj iste.
In sama komisija? Ali lahko zdaj podobno sejo pričakujejo tudi rojaki s Tržaškega, ki so jih člani komisije prav tako obiskali lani? Predsednik Ivan Hršak pojasnjuje, da bodo zdaj predvsem nadaljevali z obiski rojakov v sosednjih državah. Tako se bodo odpravili še na obisk k rojakom na Hrvaškem in morda bodo nato vnovič sklicali sejo komisije.
Društvo Bazovica na Reki praznuje letos sedemdeset let delovanja. Ustanoviteljica (1947), primorska učiteljica Zora Ausec je s svojim z zavednim in neutrudnim delovanjem poskrbela za njegov razvoj: jeseni leta 1950 je na osnovni šoli Matteotti na Reki uspela uresničiti pobudo za pouk v slovenščini, ki je žal potekal le tri šolska leta, a društvu zagotovil jedro članstva, zvestega do danes. Tega leta so rojaki v uporabo dobili tudi vilo z vrtom, ki je kot Slovenski dom postala njihovo osrednje zbirališče ter omogočila razvejano dejavnost. Sedem desetletij so jo nadaljevali in tkali številni rojaki, v zgodovino društva pa je posebej zapisan legendarni vodja dramske skupine, lani preminuli Alojz Usenik, poroča Marjana Mirković.
V jubilejno leto Bazovica vstopa z živahnim delovanjem devetih skupin (MePZ, planinska, folklorna, plesna, fotografska, dramska, glasbena, likovna, mladinska), najštevilčnejša med njimi, planinska skupina, pa tudi praznuje – desetletje in pol uspešne dejavnosti.
V počastitev pomembnih jubilejev se bo vse leto zvrstilo več prireditev, ob koncu leta jih bo sklenila razstava, na kateri bo Bazovica svoje dolgoletno delovanje predstavila širši javnosti. Prvi dogodek je potekal 21.1.2017, z razstavo Med morjem in gorami v organizaciji domače planinske skupine.
Predsednik društva Bazovica Zvonimir Stipetić, ki je pozdravil udeležence, je v svojem nagovoru izrazil posebno zadovoljstvo zaradi širokega in uspešnega sodelovanja planinske skupine, tudi s krovnima organizacijama planincev v Sloveniji in na Hrvaškem.
V imenu Hrvaške planinske zveze je društvu in planinski skupini čestital član izvršnega odbora Igor Eterović, glavni tajnik planinskega društva Opatija, ki je opozoril na sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in to na številnih področjih; od urejanja uradnega glasila do dela z mladimi, povezovanja vodnikov itd.:
“In resnično smot dobri prijatelji, ki ne poznajo meja. Menim, da planinci najbolje dokazujejo, da meje med nami ni, je ni bilo in prizadevali si bomo, da je tudi v prihodnje ne bo. Menim, da tega ne more spremeniti nobena politična oblast ali meja.”
Značilnost delovanja planinske skupine Bazovice je povezovanje in številni člani tudi drugih reških društev se redno udeležujejo izletov in tudi različnih dogodkov v Slovenskem domu. Da se člani planinske skupine radi vključijo tudi v druge dejavnosti Slovenskega doma Bazovica, pa dodaja eden izmed osrednjih članov društva Milan Grlica, iz družine, tesno povezane z razvojem Bazovice nasploh.
Razstava Med morjem in gorami bo v Bazovici na ogled do 3. februarja, zatem pa se bo selila v Ilirsko Bistrico, v počastitev 110. obletnice tamkajšnjega planinskega društva Snežnik. V njegovem članstvu so tudi planinci Bazovice, zato bodo oba jubileja maja praznovali skupaj: s pohodom po delu poti prijateljstva med Snežnikom in Snježnikom ter na skupni osrednji prireditvi na Sviščakih.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so v zadnji sezoni doslej prodali 3 tisoč 155 abonmajev. Številka pa še ni zaključena, zagotavljajo v upravi, saj je tako v Trstu kot tudi v Gorici še vedno možno vpisati Mali abonma, ki bo število še povečal, poroča Mirjam Muženič.
In kaj so najnovejše stvaritve osrednje slovenske kulturne hiše na Tržaškem? O tem se med drugim pogovarjamo z igralcem Danijelom Danom Malalanom – Ferdinandom Havličkom v dvojezični komediji o zapletih pri prestopanju meja z naslovom Sem ter tja.
Tržačani so obudili tudi zgodbo priljubljene habsburške cesarice Elizabete. Slovenska praizvedba besedila Elizabeta, posledni dan cesarice, sledi italijanski izvirni različici iz leta 2010. Takrat, v tržaškem gledališču Contrada in tudi tokrat je to poseben izziv za izkušeno tržaško igralko Niklo Petruško Panizon.
V abonmaju Zlata ribica svojemu najmlajšemu občinstvu SSG Trst ponuja predstavo po Andersenovi pravljici Kdo je sešil cesarju nova oblačila, ki pa v ospredje ne postavlja prevzetnega cesarja in njegovo samoljubje, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesarja zavedeta. Gre za avtorski projekt Tadeja Piška.
Predstavniki igralskega ansambla so na večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu potarnali nad nekaterimi težavami v gledališki hiši in s prstom pokazali na sedanje umetniško in upravno vodstvo. Umetniški koordinator Eduard Miller je tako na seznamu izginulih, saj ga v Trstu skorajda ne vidijo več. Pomanjkljiv je tudi dialog z upravo. Prav to soočenje je v javnost prineslo podatek, da si je minulo sezono v Trstu in Gorici domače produkcije in gostujoče predstave ogledalo nekaj manj kot 37 tisoč slovenskih in italijanskih ljubiteljev gledališča.
Odpravili smo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorili na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave
Ljubiteljskega fotografa Mihálya Ropoša v Porabju poznajo vsi. Njegova razpoznavna znaka sta vedno nasmejani obraz in fotoaparat v roki. Pred kratkim je v domači vasi Ritkarovici razstavil svoje fotografije, ki so nastale v zadnjih šestdesetih letih. Prisluhnite portretu, ki ga je pripravila Silva Eöry in si oglejte nekaj njegovih fotografij.
Prisluhnite rojakom!
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Neveljaven email naslov
