Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov
