Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 3.4 2017

03.04.2017


Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku

Dvojezično leto umetnosti v javnem prostoru na avstrijskem Koroškem

Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.

Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.

Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.

“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”

Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.

Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?

To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:

“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”

Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.

Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.

Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom  TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.

2Cellos v Italiji poznajo kot slovensko hrvaški duo

Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.

Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.

Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.

V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na  to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.

Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.

“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”

To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.

“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”

Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:

“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”

Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.

V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.

Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.

V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 3.4 2017

03.04.2017


Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku

Dvojezično leto umetnosti v javnem prostoru na avstrijskem Koroškem

Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.

Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.

Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.

“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”

Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.

Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?

To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:

“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”

Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.

Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.

Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom  TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.

2Cellos v Italiji poznajo kot slovensko hrvaški duo

Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.

Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.

Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.

V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na  to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.

Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.

“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”

To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.

“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”

Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:

“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”

Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.

V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.

Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.

V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov