Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
