Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolska reforma v Avstriji in predvolilni čas, kako porabske Slovence doživlja Andreja Korpič, poklon rojaku, slikarju Janku Ambrožu Testenu - hrvaškemu Chagallu
V Kanalski dolini, na severovzhodu sosednje Furlanije Julijske krajine, kjer z Italijani, Furlani in Nemci živijo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti, se je za nekaj manj kot 260 otrok novo šolsko leto začelo brez pouka slovenskega jezika. Otroci, njihovi starši in učitelji, pa tudi v organiziranih narodnostnih vrstah, so zaskrbljeni in jezni hkrati in terjajo odgovore. Kaj se je zgodilo?
Mirjam Muženič se je najprej ustavila v Ukvah, na županstvu občine Naborjet Ovčja vas, kjer službuje Ana Wedam, predsednica združenja Don Mario Černet. To društvo je namreč po ukinitvi Gorske skupnosti minulo leto vskočilo z denarjem za plačilo učiteljice slovenskega jezika v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah Kanalske doline. Kot pravi predsednica, so, ko so videli, da bodo ostali brez pouka slovenščine, prevzeli odgovornost in učiteljici zagotovili, da bo dobila denar. Toda njihovo kulturno društvo nima dovolj denarja za plačilo učiteljice za celo leto, pojasnjuje Ana Wedam.
»Prosili smo za 30.000 evrov in do zdaj še nimamo nobenega odgovora, ne za lani ne za letos.«
Dolgoletni, priljubljeni učiteljici slovenskega jezika Almi Hlede, ki je lani slovenščino poučevala 283 otrok, dolgujejo plačilo za zadnje štiri mesece lanskega šolskega leta. Zapleta ne more razumeti, pravi:
»Grozno mi je, kako bo v tem šolskem letu. Nezaslišano, nepojmljivo,…Če smo hodili zadnjih 18 let korak za korakom naprej, gremo zdaj dva koraka nazaj.«
Predstavnik staršev Jure Prešeren, ki ima šoloobvezni hčerki, stari 6 in 11 let, pravi, da pri njih doma govorijo slovensko, tako da ni bilo težav:
»Ko srečujem druge starše, ki niso Slovenci, so Italijani, vidim, da so navdušeni, da se njihovi otroci učijo slovenskega jezika. Ker smo na tromeji, kjer se stikajo slovenski, latinski in germanski jeziki, bi bilo škoda, da bi govorili samo italijansko in nemško, ne pa slovensko. Saj je to zelo pomembno, tako iz gospodarskega kot kulturnega vidika.«
In kako zaplet komentira Gianni Torrenti, član vlade Furlanije Julijske krajine, zadolžen za narodnostna vprašanja?
Nekdanja Gorska skupnost je za pouk slovenskega jezika letno nakazovala od 12 do 15.000 evrov, medobčinska zveza, ki je naslednica, pa te obveznosti ni prevzela, pravi.
»Na zadnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence smo prebrali prošnjo združenja Černet in kulturnega središča Planika za 50.000 evrov. Prošnje nismo zavrnili. Prosilca smo le zaprosili za natančen program pouka in načrtovane stroške, da bi razumeli, zakaj tolikšno zvišanje vsote. Verjetno je predvidljivo, vendar v prošnji to ni bilo utemeljeno.«
Sodeč po povedanem, morata zdaj pobudnika v Trstu dopolniti svojo prošnjo. Ali se bo potem lahko začel pouk slovenskega jezika, pa bomo spremljali tudi v Sotočjih.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so zadovoljni z vpisom v dvojezične ljudske šole, saj zanimanje še naprej narašča. Kaj pa prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb. O tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe.
Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Porabščina ji, pravi, ne dela težav, saj prihaja z Goričkega, ima pa tudi močne porabske korenine. Pri madžarščini pa pri Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer so jo zaposlili avgusta letos, ne morejo računati, saj je ne obvlada. Tudi ona opaža, da se porabski jezik govori vse manj ljudi, toda prepričana je, da je prihodnost na mladih rojakih.
V Zagrebu živeči rojaki so kulturno sezono začeli na Rabu, z okroglo mizo in predstavitvijo monografije o frančiškanu Janku Ambrožu Testenu, likovnem samorastniku, rojenem v Loki pri Mengšu leta 1897. Umetnik z izjemno in samosvojo likovno govorico velja za enega izmed najzanimivejših slikarjev na Hrvaškem, zato ga imenujejo tudi hrvaški Chagall.
Posvetili so mu tri monografije in v Kamporju na Rabu, kjer je plodovito ustvarjal v tretjem življenjskem obdobju, posneli film. Frančiškana in slikarja, ki je umrl 1984 v Zadru, je “odkril” akademik Tonko Maroević, v cerkvi sv. Evfemije na Rabu pa je od leta 1989 na ogled stalna zbirka njegovih del. Marjani Mirković je več o tem povedala tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, Agata Klinar Medaković.
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Šolska reforma v Avstriji in predvolilni čas, kako porabske Slovence doživlja Andreja Korpič, poklon rojaku, slikarju Janku Ambrožu Testenu - hrvaškemu Chagallu
V Kanalski dolini, na severovzhodu sosednje Furlanije Julijske krajine, kjer z Italijani, Furlani in Nemci živijo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti, se je za nekaj manj kot 260 otrok novo šolsko leto začelo brez pouka slovenskega jezika. Otroci, njihovi starši in učitelji, pa tudi v organiziranih narodnostnih vrstah, so zaskrbljeni in jezni hkrati in terjajo odgovore. Kaj se je zgodilo?
Mirjam Muženič se je najprej ustavila v Ukvah, na županstvu občine Naborjet Ovčja vas, kjer službuje Ana Wedam, predsednica združenja Don Mario Černet. To društvo je namreč po ukinitvi Gorske skupnosti minulo leto vskočilo z denarjem za plačilo učiteljice slovenskega jezika v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah Kanalske doline. Kot pravi predsednica, so, ko so videli, da bodo ostali brez pouka slovenščine, prevzeli odgovornost in učiteljici zagotovili, da bo dobila denar. Toda njihovo kulturno društvo nima dovolj denarja za plačilo učiteljice za celo leto, pojasnjuje Ana Wedam.
»Prosili smo za 30.000 evrov in do zdaj še nimamo nobenega odgovora, ne za lani ne za letos.«
Dolgoletni, priljubljeni učiteljici slovenskega jezika Almi Hlede, ki je lani slovenščino poučevala 283 otrok, dolgujejo plačilo za zadnje štiri mesece lanskega šolskega leta. Zapleta ne more razumeti, pravi:
»Grozno mi je, kako bo v tem šolskem letu. Nezaslišano, nepojmljivo,…Če smo hodili zadnjih 18 let korak za korakom naprej, gremo zdaj dva koraka nazaj.«
Predstavnik staršev Jure Prešeren, ki ima šoloobvezni hčerki, stari 6 in 11 let, pravi, da pri njih doma govorijo slovensko, tako da ni bilo težav:
»Ko srečujem druge starše, ki niso Slovenci, so Italijani, vidim, da so navdušeni, da se njihovi otroci učijo slovenskega jezika. Ker smo na tromeji, kjer se stikajo slovenski, latinski in germanski jeziki, bi bilo škoda, da bi govorili samo italijansko in nemško, ne pa slovensko. Saj je to zelo pomembno, tako iz gospodarskega kot kulturnega vidika.«
In kako zaplet komentira Gianni Torrenti, član vlade Furlanije Julijske krajine, zadolžen za narodnostna vprašanja?
Nekdanja Gorska skupnost je za pouk slovenskega jezika letno nakazovala od 12 do 15.000 evrov, medobčinska zveza, ki je naslednica, pa te obveznosti ni prevzela, pravi.
»Na zadnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence smo prebrali prošnjo združenja Černet in kulturnega središča Planika za 50.000 evrov. Prošnje nismo zavrnili. Prosilca smo le zaprosili za natančen program pouka in načrtovane stroške, da bi razumeli, zakaj tolikšno zvišanje vsote. Verjetno je predvidljivo, vendar v prošnji to ni bilo utemeljeno.«
Sodeč po povedanem, morata zdaj pobudnika v Trstu dopolniti svojo prošnjo. Ali se bo potem lahko začel pouk slovenskega jezika, pa bomo spremljali tudi v Sotočjih.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so zadovoljni z vpisom v dvojezične ljudske šole, saj zanimanje še naprej narašča. Kaj pa prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb. O tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe.
Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Porabščina ji, pravi, ne dela težav, saj prihaja z Goričkega, ima pa tudi močne porabske korenine. Pri madžarščini pa pri Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer so jo zaposlili avgusta letos, ne morejo računati, saj je ne obvlada. Tudi ona opaža, da se porabski jezik govori vse manj ljudi, toda prepričana je, da je prihodnost na mladih rojakih.
V Zagrebu živeči rojaki so kulturno sezono začeli na Rabu, z okroglo mizo in predstavitvijo monografije o frančiškanu Janku Ambrožu Testenu, likovnem samorastniku, rojenem v Loki pri Mengšu leta 1897. Umetnik z izjemno in samosvojo likovno govorico velja za enega izmed najzanimivejših slikarjev na Hrvaškem, zato ga imenujejo tudi hrvaški Chagall.
Posvetili so mu tri monografije in v Kamporju na Rabu, kjer je plodovito ustvarjal v tretjem življenjskem obdobju, posneli film. Frančiškana in slikarja, ki je umrl 1984 v Zadru, je “odkril” akademik Tonko Maroević, v cerkvi sv. Evfemije na Rabu pa je od leta 1989 na ogled stalna zbirka njegovih del. Marjani Mirković je več o tem povedala tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, Agata Klinar Medaković.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
