Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
