Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
