Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Neveljaven email naslov
