Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznovanje rojakov na Hrvaškem, nezadovoljnih s poslanko albanske narodnosti, ki jih zastopa v hrvaškem saboru. Veliko zanimanje za učenje slovenščine tudi v Umagu. 97. obletnica koroškega plebiscita, sožitje in sprava na avstrijskem Koroškem. Madžar, ki v Porabju uči slovenščino. 49. Barkovljanka tudi v znamenju Slovencev iz FJK
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru? O tem več v tokratni oddaji, ki jo začenjamo prav v Zagrebu, kjer je krovna organizacija hrvaških Slovencev v soboto 6.10. 2017 slovesno zaznamovala četrt stoletja svojega delovanja.
Januarja leta 1992 so slovenska društva iz Zagreba, Karlovca in Reke, z željo, povezati rojake v skupnem nastopu do Hrvaške in Slovenije, ustanovila Zvezo Slovencev. V prvem mandatu, v času, ki manjšinam nikakor ni bil naklonjen, je Zvezo vodil takratni predsednik reške Bazovice, Vinko Žibert. Leta 1996 sta se s preimenovanjem v Zvezo slovenskih društev sedež in vodstvo preselila v Zagreb. Danes Zveza združuje šestnajst društev z vse Hrvaške, sodeluje s ključnimi telesi hrvaške manjšinske politike in predstavlja prvega sogovornika Sloveniji.
Ob letošnjem posebej slovesnem praznovanju, je izrečene čestitke in nagovore, ugotavlja Marjana Mirković, mogoče strniti v željo po nadaljnjem ohranjanju slovenstva in krepitvi vezi z večinskim okoljem ter pomladitvijo vodstva, predvsem pa s čim manj problemi med državama. Dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc je prepričan, da ima Zveza prihodnost, če bodo še naprej ostali tako enotni in organizirani.
“99 odstotno sem zadovoljen. Potem pa se spomnim slovensko hrvaških odnosov v politiki…. Realnost je, da sta slovenski in hrvaški narod stoletja povezana in še naprej se povezujemo… Nobena politična elita naše povezanosti ne more uničiti.”
Ob tem Darko Šonc opozori tudi na čezmejno sodelovanje, prijateljstva, dobre odnose v času turistične sezone, ki dokazujejo prav tesno povezanost obeh narodov.
Kako težki časi so bili v začetku leta 1992, ko so društva iz Zagreba, Karlovca in Reke ustanovila krovno organizacijo, se spominja dolgoletna članica zagrebškega Slovenskega doma Ivanka Nikčević. Slovenci so namreč čez noč postali manjšina in brez statusa:
“Ni bilo enostavno. Veliko jih je ostalo brez državljanstva, ko so morali podpisati, da se odrečejo slovenskemu, če želijo dobiti hrvaško državljanstvo. Sama tega nisem storila, ker sem Primorka. Pozneje je Slovenija državljanstva vrnila oziroma jih potrdila, ker Slovenci smo Slovenci.”
Več sto navzočih rojakov je na slovesnosti nagovoril tudi predsednik hrvaškega Sveta za narodne manjšine dr. Aleksandar Tolnauer in ob tej priložnosti krovni organizaciji in Darku Šoncu osebno izročil priznanje za prispevek k uresničevanju manjšinske kulture in pravic.
Med slavnostnimi govorniki je bila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki je opozorila na razkorak med zakonsko zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem v praksi ter poudarila pomen delovanja društev. Na enotnost je opozoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, v imenu predsednika države pa je zbranim čestital nekdanji minister dr. Boštjan Žekš.
In kako naprej? Nujna je pomladitev vodstva, je prepričana večina in predsednik Zveze Darko Šonc v kratkem napoveduje srečanje, na katerem naj bi se dogovorili, kako to doseči. Sicer pa ostaja optimist:
“V taki manjšinski zgodbi ne moreš razmišljati drugače kot optimistično. Kaj pa ti potem še ostane.”
Zadovoljstva ob jubileju 25-letnice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ni okrnilo niti dejstvo, da je hrvaška vlada takorekoč ignorirala slovensko manjšino. Sredi avgusta je namreč vlada sprejela Operativni program za nacionalne manjšine za prihodnja tri leta in v dokumentu, napisanem na 33-ih straneh, je slovenska manjšina omenjena le v uvodnem delu pri naštevanju vseh manjšin na Hrvaškem, dejansko pa pri oblikovanju operativnega programa ni sodelovala.
Na to je na nedavni seji Sveta za nacionalne manjšine opozoril predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki težavo vidi v hrvaški volilni zakonodaji, po kateri zdaj poslanka albanske manjšine uradno zastopa še pet drugih manjšin, dejansko pa se z njimi ne ukvarja kaj dosti, poroča Tanja Borčić Bernard.
Da je hrvaška vlada avgusta sprejela triletni Operativni program za nacionalne manjšine so predstavniki Slovenske, Bošnjaške, Makedonske in Črnogorske manjšine izvedeli pred dnevi, ko jih je njihova poslanka v saboru, Ermina Lekaj Prljaskaj, povabila na pogovor o že sprejetem programu. Predstavniki naštetih manjšin se sestanka niso udeležili, saj menijo, da bi morali sodelovati v njegovi pripravi. Na to je na nedavni seji hrvaškega Sveta za nacionalne manjšine opozoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc.
Predstavniki slovenske, makedonske, črnogorske in bošnjaške manjšine so na seji pojasnili, da jih poslanka albanske manjšine, ki v saboru zastopa tudi njih, ni vključila v pripravo operativnega programa, v katerem se navedene manjšine omenjajo le enkrat. Ogorčena sta bila tudi predstavnik Bošnjakov Bermin Meškić in predstavnik Makedoncev Angel Mitrevski, prepričan, da bi se morala poslanka albanske narodnosti pri pripravi dokumenta posvetovati s predstavniki vseh manjšin, ki jih zastopa.
Darko Šonc pa opozarja, da je to stalna praksa poslanke Ermine Lekaj Prljaskaj.
“Ni vzpostavila nobenega kontakta s slovensko manjšino. Tudi, ko je kandidirala, ni bila niti na eni naših prireditev. “
Zaradi pomanjkanja komunikacije so v operativnem programu le manjšine, ki imajo v saboru svojega poslanca, izposlovale finančno pomoč za konkretne projekte. Medtem ko so druge manjšine ostale praznih rok. Zato Darko Šonc vnovič opozarja na nepravičen volilni zakon in poziva k razmisleku, kako bi ga lahko spremenili.
“Predlagali smo, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj realno, ustanovitev ministrstva za nacionalne manjšine.”
Predstavnik Makedonske manjšine Mitrevski meni, da bi se manjšine, ki so v isti skupini, morale na prihodnjih volitvah dogovoriti za koalicijo, znotraj katere bi potem manjšinci sami izbirali svojega predstavnika. Na takšnem način bi lahko tudi manjše manjšine, kot sta na primer slovenska ali makedonska, dobili priložnost imeti svojega poslanca v saboru.
No, omemba sprememb volilne zakonodaje na Hrvaškem pa je izzvala veliko razburjenja med manjšinami, ki že imajo svojega poslanca v saboru. Kot je dejal predsednik Sveta za nacionalne manjšine Aleksander Tolnauer trenutna družbena klima na Hrvaškem ni ravno naklonjena manjšinam. Z drugimi besedami: bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo.
In poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj? Vse obtožbe zavrača kot neutemeljene.
“Jaz sem sama, njih pa je več, zato bi bilo pravilno, da se oni obrnejo name.”
Vse skupaj dokazuje, ugotavlja Tanja Borčič Bernard, da so manjšinske pravice na Hrvaškem na papirju eno, dejansko pa nekaj popolnoma drugega. Vsekakor pa niso enake za vse manjšine.
Šolsko leto se je pretekli teden začelo tudi za učence slovenskega jezika v Umagu. Letos prvič so ga, kot prostovoljni predmet, uvedli tudi na tamkajšnji osnovni šoli. V Slovenskem kulturnem društvu Ajda, ki je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem, so ugotovili, da je zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih precej naraslo.
Slovenskega jezika se želijo učiti predvsem osnovnošolci in maturanti, ki bi radi nadaljevali šolanje v matični domovini. Od tod pobuda, ki so jo podprli tako v mestu Umag kot na slovenskem ministrstvu za šolstvo ter Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je s poukom slovenščine začela 19 učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole v Umagu. Med njimi sta tudi Gaja in Ivan. Vsak s svojim razlogom, Gaja bi rada šolanje nadaljevala na srednji šoli v Izoli, Ivan pa zaradi nakupov, ki jih pogosto opravlja v Slovenijo, sta povedala Barbari Kampos.
Učenci so spoznali tudi svojo učiteljico. Vida Srdoč ima bogate izkušnje poučevanja slovenskega jezika na Hrvaškem. Predvsem z Reke, kjer je slovenščino učila na tamkajšnji osnovni šoli. Zdaj vodi dopolnilni pouk v Slovenskem domu na Reki , Pulju in Umagu, z letošnjim šolskim letom pa prevzema tudi razred umaških osnovnošolcev:
“Moje izkušnje so, da so učenci zelo odprti, zelo praktični, bi rekla. Vidijo, da jim to v življenju koristi in so mogoče malo tudi oportunisti. Meja je tu zelo blizu, Slovenija je takoj za vogalom, gledajo, kam bodo šli v šolo, na fakulteto, pa tudi za delo. Je pa moja izkušnja taka, da se jih veliko tudi vrne v domači kraj. In seveda znanje slovenščine je potrebno tudi v turizmu.”
V petek 6.10.2017 je na pokopališču v Velikovcu potekala spominska slovesnost ob ob obletnici koroškega plebiscita. Že peto leto zapored jo je pripravila Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog, ki jo sestavljajo Zveza slovenskih organizacij (ZSO), koroški Heimatdienst ter kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. O spravi, sodelovanju in sožitju na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo s predsednikom ZSO Marjanom Šturmom. Seveda pa se ne moremo izogniti bližajočih se parlamentarnih volitev v Avstriji.
Plebiscit je v koroških in slovenskih srcih pustil hude travme. Eni so bili zmagovalci, drugi poraženci in na tem se je gradilo sovraštvo, ugotavlja predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm, prepričan, da bi morali preseči razlike in začeti sodelovati. Ob tem daje za zgled Francoze in Nemce, ki so imeli več vojn, v katerih so umrli milijoni, toda po letu 1945 so se politične elite uspele dogovoriti. Odprli so novo poglavje v medsebojnih odnosih ter začeli sodelovati. Iz tega je nastala evropska unija. Na to je Marjan Šturm opozoril tudi predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki je spomnil, da je na pokopališču v Velikovcu skupaj pokopanih 16 vojakov – 12 maistrovih borcev in 4, ki so se borili na nemški strani. Skupaj sta po premisleku, pravi Šturm, prišla do gesla: “Umrli so, ker so verjeli v svojo domovino.”
“Prvič je ena koroška organizacija, ki je imela veliko vlogo pri plebiscitu, priznala drugi strani, da je imela subjektivno tudi svoj prav. To je velik napredek…. Leto pozneje smo geslo dopolnili. Zdaj se tako glasi: Umrli so v veri za svojo domovino, ker politika ni našla konstruktivne rešitve za konflikt. V vsakem konfliktu je tudi mirna rešitev.”
Po prepričanju predsednika ZSO je to inovativni način reševanja sporov v prostoru s številnimi različnimi pripovedmi. Skušajo razbiti novo obliko sožitja in sodelovanja, pravi Šturm. Toda pri tem bodo morali prepričati številne rojake, saj je nezaupanje do koroškega Heimtdiensta še vedno veliko.
“Za vso antimanjšinjsko politiko so na zakonodajnem področju odgovorne politične stranke, ne koroški Heimatdienst. Ta je imel ogabno propagando, o tem ni dvoma. Antimanjšinjsko politiko pa so realizirale stranke. Tu je absurd. Političnim strankam smo odpustili, z njimi se brez težav pogovarjamo, koroškemu Heimatdienstu pa očitamo njegovo propagando, čeprav ni imel izvršne oblasti. Je pa imel ogabno propagando.”
Marjan Šturm je tudi prepričan, da je bilo to v funkciji neke politike, ne ve pa še, katere, toda, pravi, tudi to bomo odkrili.
In ko smo že pri politiki. Kakšna pa so njegova pričakovanja glede rezultata parlamentarnih volitev, na katerih nastopajo tudi kandidati iz vrst koroških Slovencev? Večjih možnosti ti kandidati, meni Marjan Štrum, nimajo, saj se za glasove potegujejo tri stranke – Socialdemokrati, ljudska stranka in svobodnjaki, manjše stranke pa imajo velike težave in se bodo borile za vstop v državni zbor. Je pa pomembno, da so koroški Slovenci dejavni v različnih političnih strankah, saj lahko tako učinkoviteje lobirajo.
Za koroške Slovence bodo pomembne deželnozborske volitve, kjer bo imela Ana Blatnik, zdaj članica zveznega sveta, dobre možnosti za mesto poslanke v koroškem deželnem zboru, je prepričan Šturm. Glede parlamentarnih volitev pa ga tudi morebitna črno-modra vladna koalicija ne skrbi.
“Jaz sem to že enkrat doživel in nisem imel najslabše izkušnje.”
Zveza Slovencev na Madžarskem je to jesen v Slovenskem domu v Monoštru četrtič pripravila trimesečni tečaj slovenskega jezika. Namenjen je predvsem začetnikom, toda nekaj tečajnikov ime že nekaj izkušenj z učenjem slovenskega jezika. Kdo so tečajniki, je zanimalo Silvo Eöry, ki se je ob tem pogovarjala tudi z učiteljem Norbertom Gerenčerjem. Madžar, ki nima slovenskih korenin, za slovenščino pa se je navdušil v prvem letniku študija ruščine, je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj?
Prisluhnite tokratni oddaji.
Še enkrat pa spomnimo tudi 49. Barkovljanke, ki ji je letos veter v jadra dala tudi slovenska skupnost iz Furlanije Julijske krajine!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Praznovanje rojakov na Hrvaškem, nezadovoljnih s poslanko albanske narodnosti, ki jih zastopa v hrvaškem saboru. Veliko zanimanje za učenje slovenščine tudi v Umagu. 97. obletnica koroškega plebiscita, sožitje in sprava na avstrijskem Koroškem. Madžar, ki v Porabju uči slovenščino. 49. Barkovljanka tudi v znamenju Slovencev iz FJK
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru? O tem več v tokratni oddaji, ki jo začenjamo prav v Zagrebu, kjer je krovna organizacija hrvaških Slovencev v soboto 6.10. 2017 slovesno zaznamovala četrt stoletja svojega delovanja.
Januarja leta 1992 so slovenska društva iz Zagreba, Karlovca in Reke, z željo, povezati rojake v skupnem nastopu do Hrvaške in Slovenije, ustanovila Zvezo Slovencev. V prvem mandatu, v času, ki manjšinam nikakor ni bil naklonjen, je Zvezo vodil takratni predsednik reške Bazovice, Vinko Žibert. Leta 1996 sta se s preimenovanjem v Zvezo slovenskih društev sedež in vodstvo preselila v Zagreb. Danes Zveza združuje šestnajst društev z vse Hrvaške, sodeluje s ključnimi telesi hrvaške manjšinske politike in predstavlja prvega sogovornika Sloveniji.
Ob letošnjem posebej slovesnem praznovanju, je izrečene čestitke in nagovore, ugotavlja Marjana Mirković, mogoče strniti v željo po nadaljnjem ohranjanju slovenstva in krepitvi vezi z večinskim okoljem ter pomladitvijo vodstva, predvsem pa s čim manj problemi med državama. Dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc je prepričan, da ima Zveza prihodnost, če bodo še naprej ostali tako enotni in organizirani.
“99 odstotno sem zadovoljen. Potem pa se spomnim slovensko hrvaških odnosov v politiki…. Realnost je, da sta slovenski in hrvaški narod stoletja povezana in še naprej se povezujemo… Nobena politična elita naše povezanosti ne more uničiti.”
Ob tem Darko Šonc opozori tudi na čezmejno sodelovanje, prijateljstva, dobre odnose v času turistične sezone, ki dokazujejo prav tesno povezanost obeh narodov.
Kako težki časi so bili v začetku leta 1992, ko so društva iz Zagreba, Karlovca in Reke ustanovila krovno organizacijo, se spominja dolgoletna članica zagrebškega Slovenskega doma Ivanka Nikčević. Slovenci so namreč čez noč postali manjšina in brez statusa:
“Ni bilo enostavno. Veliko jih je ostalo brez državljanstva, ko so morali podpisati, da se odrečejo slovenskemu, če želijo dobiti hrvaško državljanstvo. Sama tega nisem storila, ker sem Primorka. Pozneje je Slovenija državljanstva vrnila oziroma jih potrdila, ker Slovenci smo Slovenci.”
Več sto navzočih rojakov je na slovesnosti nagovoril tudi predsednik hrvaškega Sveta za narodne manjšine dr. Aleksandar Tolnauer in ob tej priložnosti krovni organizaciji in Darku Šoncu osebno izročil priznanje za prispevek k uresničevanju manjšinske kulture in pravic.
Med slavnostnimi govorniki je bila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki je opozorila na razkorak med zakonsko zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem v praksi ter poudarila pomen delovanja društev. Na enotnost je opozoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, v imenu predsednika države pa je zbranim čestital nekdanji minister dr. Boštjan Žekš.
In kako naprej? Nujna je pomladitev vodstva, je prepričana večina in predsednik Zveze Darko Šonc v kratkem napoveduje srečanje, na katerem naj bi se dogovorili, kako to doseči. Sicer pa ostaja optimist:
“V taki manjšinski zgodbi ne moreš razmišljati drugače kot optimistično. Kaj pa ti potem še ostane.”
Zadovoljstva ob jubileju 25-letnice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ni okrnilo niti dejstvo, da je hrvaška vlada takorekoč ignorirala slovensko manjšino. Sredi avgusta je namreč vlada sprejela Operativni program za nacionalne manjšine za prihodnja tri leta in v dokumentu, napisanem na 33-ih straneh, je slovenska manjšina omenjena le v uvodnem delu pri naštevanju vseh manjšin na Hrvaškem, dejansko pa pri oblikovanju operativnega programa ni sodelovala.
Na to je na nedavni seji Sveta za nacionalne manjšine opozoril predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki težavo vidi v hrvaški volilni zakonodaji, po kateri zdaj poslanka albanske manjšine uradno zastopa še pet drugih manjšin, dejansko pa se z njimi ne ukvarja kaj dosti, poroča Tanja Borčić Bernard.
Da je hrvaška vlada avgusta sprejela triletni Operativni program za nacionalne manjšine so predstavniki Slovenske, Bošnjaške, Makedonske in Črnogorske manjšine izvedeli pred dnevi, ko jih je njihova poslanka v saboru, Ermina Lekaj Prljaskaj, povabila na pogovor o že sprejetem programu. Predstavniki naštetih manjšin se sestanka niso udeležili, saj menijo, da bi morali sodelovati v njegovi pripravi. Na to je na nedavni seji hrvaškega Sveta za nacionalne manjšine opozoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc.
Predstavniki slovenske, makedonske, črnogorske in bošnjaške manjšine so na seji pojasnili, da jih poslanka albanske manjšine, ki v saboru zastopa tudi njih, ni vključila v pripravo operativnega programa, v katerem se navedene manjšine omenjajo le enkrat. Ogorčena sta bila tudi predstavnik Bošnjakov Bermin Meškić in predstavnik Makedoncev Angel Mitrevski, prepričan, da bi se morala poslanka albanske narodnosti pri pripravi dokumenta posvetovati s predstavniki vseh manjšin, ki jih zastopa.
Darko Šonc pa opozarja, da je to stalna praksa poslanke Ermine Lekaj Prljaskaj.
“Ni vzpostavila nobenega kontakta s slovensko manjšino. Tudi, ko je kandidirala, ni bila niti na eni naših prireditev. “
Zaradi pomanjkanja komunikacije so v operativnem programu le manjšine, ki imajo v saboru svojega poslanca, izposlovale finančno pomoč za konkretne projekte. Medtem ko so druge manjšine ostale praznih rok. Zato Darko Šonc vnovič opozarja na nepravičen volilni zakon in poziva k razmisleku, kako bi ga lahko spremenili.
“Predlagali smo, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj realno, ustanovitev ministrstva za nacionalne manjšine.”
Predstavnik Makedonske manjšine Mitrevski meni, da bi se manjšine, ki so v isti skupini, morale na prihodnjih volitvah dogovoriti za koalicijo, znotraj katere bi potem manjšinci sami izbirali svojega predstavnika. Na takšnem način bi lahko tudi manjše manjšine, kot sta na primer slovenska ali makedonska, dobili priložnost imeti svojega poslanca v saboru.
No, omemba sprememb volilne zakonodaje na Hrvaškem pa je izzvala veliko razburjenja med manjšinami, ki že imajo svojega poslanca v saboru. Kot je dejal predsednik Sveta za nacionalne manjšine Aleksander Tolnauer trenutna družbena klima na Hrvaškem ni ravno naklonjena manjšinam. Z drugimi besedami: bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo.
In poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj? Vse obtožbe zavrača kot neutemeljene.
“Jaz sem sama, njih pa je več, zato bi bilo pravilno, da se oni obrnejo name.”
Vse skupaj dokazuje, ugotavlja Tanja Borčič Bernard, da so manjšinske pravice na Hrvaškem na papirju eno, dejansko pa nekaj popolnoma drugega. Vsekakor pa niso enake za vse manjšine.
Šolsko leto se je pretekli teden začelo tudi za učence slovenskega jezika v Umagu. Letos prvič so ga, kot prostovoljni predmet, uvedli tudi na tamkajšnji osnovni šoli. V Slovenskem kulturnem društvu Ajda, ki je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem, so ugotovili, da je zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih precej naraslo.
Slovenskega jezika se želijo učiti predvsem osnovnošolci in maturanti, ki bi radi nadaljevali šolanje v matični domovini. Od tod pobuda, ki so jo podprli tako v mestu Umag kot na slovenskem ministrstvu za šolstvo ter Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je s poukom slovenščine začela 19 učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole v Umagu. Med njimi sta tudi Gaja in Ivan. Vsak s svojim razlogom, Gaja bi rada šolanje nadaljevala na srednji šoli v Izoli, Ivan pa zaradi nakupov, ki jih pogosto opravlja v Slovenijo, sta povedala Barbari Kampos.
Učenci so spoznali tudi svojo učiteljico. Vida Srdoč ima bogate izkušnje poučevanja slovenskega jezika na Hrvaškem. Predvsem z Reke, kjer je slovenščino učila na tamkajšnji osnovni šoli. Zdaj vodi dopolnilni pouk v Slovenskem domu na Reki , Pulju in Umagu, z letošnjim šolskim letom pa prevzema tudi razred umaških osnovnošolcev:
“Moje izkušnje so, da so učenci zelo odprti, zelo praktični, bi rekla. Vidijo, da jim to v življenju koristi in so mogoče malo tudi oportunisti. Meja je tu zelo blizu, Slovenija je takoj za vogalom, gledajo, kam bodo šli v šolo, na fakulteto, pa tudi za delo. Je pa moja izkušnja taka, da se jih veliko tudi vrne v domači kraj. In seveda znanje slovenščine je potrebno tudi v turizmu.”
V petek 6.10.2017 je na pokopališču v Velikovcu potekala spominska slovesnost ob ob obletnici koroškega plebiscita. Že peto leto zapored jo je pripravila Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog, ki jo sestavljajo Zveza slovenskih organizacij (ZSO), koroški Heimatdienst ter kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. O spravi, sodelovanju in sožitju na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo s predsednikom ZSO Marjanom Šturmom. Seveda pa se ne moremo izogniti bližajočih se parlamentarnih volitev v Avstriji.
Plebiscit je v koroških in slovenskih srcih pustil hude travme. Eni so bili zmagovalci, drugi poraženci in na tem se je gradilo sovraštvo, ugotavlja predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm, prepričan, da bi morali preseči razlike in začeti sodelovati. Ob tem daje za zgled Francoze in Nemce, ki so imeli več vojn, v katerih so umrli milijoni, toda po letu 1945 so se politične elite uspele dogovoriti. Odprli so novo poglavje v medsebojnih odnosih ter začeli sodelovati. Iz tega je nastala evropska unija. Na to je Marjan Šturm opozoril tudi predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki je spomnil, da je na pokopališču v Velikovcu skupaj pokopanih 16 vojakov – 12 maistrovih borcev in 4, ki so se borili na nemški strani. Skupaj sta po premisleku, pravi Šturm, prišla do gesla: “Umrli so, ker so verjeli v svojo domovino.”
“Prvič je ena koroška organizacija, ki je imela veliko vlogo pri plebiscitu, priznala drugi strani, da je imela subjektivno tudi svoj prav. To je velik napredek…. Leto pozneje smo geslo dopolnili. Zdaj se tako glasi: Umrli so v veri za svojo domovino, ker politika ni našla konstruktivne rešitve za konflikt. V vsakem konfliktu je tudi mirna rešitev.”
Po prepričanju predsednika ZSO je to inovativni način reševanja sporov v prostoru s številnimi različnimi pripovedmi. Skušajo razbiti novo obliko sožitja in sodelovanja, pravi Šturm. Toda pri tem bodo morali prepričati številne rojake, saj je nezaupanje do koroškega Heimtdiensta še vedno veliko.
“Za vso antimanjšinjsko politiko so na zakonodajnem področju odgovorne politične stranke, ne koroški Heimatdienst. Ta je imel ogabno propagando, o tem ni dvoma. Antimanjšinjsko politiko pa so realizirale stranke. Tu je absurd. Političnim strankam smo odpustili, z njimi se brez težav pogovarjamo, koroškemu Heimatdienstu pa očitamo njegovo propagando, čeprav ni imel izvršne oblasti. Je pa imel ogabno propagando.”
Marjan Šturm je tudi prepričan, da je bilo to v funkciji neke politike, ne ve pa še, katere, toda, pravi, tudi to bomo odkrili.
In ko smo že pri politiki. Kakšna pa so njegova pričakovanja glede rezultata parlamentarnih volitev, na katerih nastopajo tudi kandidati iz vrst koroških Slovencev? Večjih možnosti ti kandidati, meni Marjan Štrum, nimajo, saj se za glasove potegujejo tri stranke – Socialdemokrati, ljudska stranka in svobodnjaki, manjše stranke pa imajo velike težave in se bodo borile za vstop v državni zbor. Je pa pomembno, da so koroški Slovenci dejavni v različnih političnih strankah, saj lahko tako učinkoviteje lobirajo.
Za koroške Slovence bodo pomembne deželnozborske volitve, kjer bo imela Ana Blatnik, zdaj članica zveznega sveta, dobre možnosti za mesto poslanke v koroškem deželnem zboru, je prepričan Šturm. Glede parlamentarnih volitev pa ga tudi morebitna črno-modra vladna koalicija ne skrbi.
“Jaz sem to že enkrat doživel in nisem imel najslabše izkušnje.”
Zveza Slovencev na Madžarskem je to jesen v Slovenskem domu v Monoštru četrtič pripravila trimesečni tečaj slovenskega jezika. Namenjen je predvsem začetnikom, toda nekaj tečajnikov ime že nekaj izkušenj z učenjem slovenskega jezika. Kdo so tečajniki, je zanimalo Silvo Eöry, ki se je ob tem pogovarjala tudi z učiteljem Norbertom Gerenčerjem. Madžar, ki nima slovenskih korenin, za slovenščino pa se je navdušil v prvem letniku študija ruščine, je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj?
Prisluhnite tokratni oddaji.
Še enkrat pa spomnimo tudi 49. Barkovljanke, ki ji je letos veter v jadra dala tudi slovenska skupnost iz Furlanije Julijske krajine!
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Neveljaven email naslov