Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznovanje rojakov na Hrvaškem, nezadovoljnih s poslanko albanske narodnosti, ki jih zastopa v hrvaškem saboru. Veliko zanimanje za učenje slovenščine tudi v Umagu. 97. obletnica koroškega plebiscita, sožitje in sprava na avstrijskem Koroškem. Madžar, ki v Porabju uči slovenščino. 49. Barkovljanka tudi v znamenju Slovencev iz FJK
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru? O tem več v tokratni oddaji, ki jo začenjamo prav v Zagrebu, kjer je krovna organizacija hrvaških Slovencev v soboto 6.10. 2017 slovesno zaznamovala četrt stoletja svojega delovanja.
Januarja leta 1992 so slovenska društva iz Zagreba, Karlovca in Reke, z željo, povezati rojake v skupnem nastopu do Hrvaške in Slovenije, ustanovila Zvezo Slovencev. V prvem mandatu, v času, ki manjšinam nikakor ni bil naklonjen, je Zvezo vodil takratni predsednik reške Bazovice, Vinko Žibert. Leta 1996 sta se s preimenovanjem v Zvezo slovenskih društev sedež in vodstvo preselila v Zagreb. Danes Zveza združuje šestnajst društev z vse Hrvaške, sodeluje s ključnimi telesi hrvaške manjšinske politike in predstavlja prvega sogovornika Sloveniji.
Ob letošnjem posebej slovesnem praznovanju, je izrečene čestitke in nagovore, ugotavlja Marjana Mirković, mogoče strniti v željo po nadaljnjem ohranjanju slovenstva in krepitvi vezi z večinskim okoljem ter pomladitvijo vodstva, predvsem pa s čim manj problemi med državama. Dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc je prepričan, da ima Zveza prihodnost, če bodo še naprej ostali tako enotni in organizirani.
“99 odstotno sem zadovoljen. Potem pa se spomnim slovensko hrvaških odnosov v politiki…. Realnost je, da sta slovenski in hrvaški narod stoletja povezana in še naprej se povezujemo… Nobena politična elita naše povezanosti ne more uničiti.”
Ob tem Darko Šonc opozori tudi na čezmejno sodelovanje, prijateljstva, dobre odnose v času turistične sezone, ki dokazujejo prav tesno povezanost obeh narodov.
Kako težki časi so bili v začetku leta 1992, ko so društva iz Zagreba, Karlovca in Reke ustanovila krovno organizacijo, se spominja dolgoletna članica zagrebškega Slovenskega doma Ivanka Nikčević. Slovenci so namreč čez noč postali manjšina in brez statusa:
“Ni bilo enostavno. Veliko jih je ostalo brez državljanstva, ko so morali podpisati, da se odrečejo slovenskemu, če želijo dobiti hrvaško državljanstvo. Sama tega nisem storila, ker sem Primorka. Pozneje je Slovenija državljanstva vrnila oziroma jih potrdila, ker Slovenci smo Slovenci.”
Več sto navzočih rojakov je na slovesnosti nagovoril tudi predsednik hrvaškega Sveta za narodne manjšine dr. Aleksandar Tolnauer in ob tej priložnosti krovni organizaciji in Darku Šoncu osebno izročil priznanje za prispevek k uresničevanju manjšinske kulture in pravic.
Med slavnostnimi govorniki je bila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki je opozorila na razkorak med zakonsko zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem v praksi ter poudarila pomen delovanja društev. Na enotnost je opozoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, v imenu predsednika države pa je zbranim čestital nekdanji minister dr. Boštjan Žekš.
In kako naprej? Nujna je pomladitev vodstva, je prepričana večina in predsednik Zveze Darko Šonc v kratkem napoveduje srečanje, na katerem naj bi se dogovorili, kako to doseči. Sicer pa ostaja optimist:
“V taki manjšinski zgodbi ne moreš razmišljati drugače kot optimistično. Kaj pa ti potem še ostane.”
Zadovoljstva ob jubileju 25-letnice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ni okrnilo niti dejstvo, da je hrvaška vlada takorekoč ignorirala slovensko manjšino. Sredi avgusta je namreč vlada sprejela Operativni program za nacionalne manjšine za prihodnja tri leta in v dokumentu, napisanem na 33-ih straneh, je slovenska manjšina omenjena le v uvodnem delu pri naštevanju vseh manjšin na Hrvaškem, dejansko pa pri oblikovanju operativnega programa ni sodelovala.
Na to je na nedavni seji Sveta za nacionalne manjšine opozoril predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki težavo vidi v hrvaški volilni zakonodaji, po kateri zdaj poslanka albanske manjšine uradno zastopa še pet drugih manjšin, dejansko pa se z njimi ne ukvarja kaj dosti, poroča Tanja Borčić Bernard.
Da je hrvaška vlada avgusta sprejela triletni Operativni program za nacionalne manjšine so predstavniki Slovenske, Bošnjaške, Makedonske in Črnogorske manjšine izvedeli pred dnevi, ko jih je njihova poslanka v saboru, Ermina Lekaj Prljaskaj, povabila na pogovor o že sprejetem programu. Predstavniki naštetih manjšin se sestanka niso udeležili, saj menijo, da bi morali sodelovati v njegovi pripravi. Na to je na nedavni seji hrvaškega Sveta za nacionalne manjšine opozoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc.
Predstavniki slovenske, makedonske, črnogorske in bošnjaške manjšine so na seji pojasnili, da jih poslanka albanske manjšine, ki v saboru zastopa tudi njih, ni vključila v pripravo operativnega programa, v katerem se navedene manjšine omenjajo le enkrat. Ogorčena sta bila tudi predstavnik Bošnjakov Bermin Meškić in predstavnik Makedoncev Angel Mitrevski, prepričan, da bi se morala poslanka albanske narodnosti pri pripravi dokumenta posvetovati s predstavniki vseh manjšin, ki jih zastopa.
Darko Šonc pa opozarja, da je to stalna praksa poslanke Ermine Lekaj Prljaskaj.
“Ni vzpostavila nobenega kontakta s slovensko manjšino. Tudi, ko je kandidirala, ni bila niti na eni naših prireditev. “
Zaradi pomanjkanja komunikacije so v operativnem programu le manjšine, ki imajo v saboru svojega poslanca, izposlovale finančno pomoč za konkretne projekte. Medtem ko so druge manjšine ostale praznih rok. Zato Darko Šonc vnovič opozarja na nepravičen volilni zakon in poziva k razmisleku, kako bi ga lahko spremenili.
“Predlagali smo, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj realno, ustanovitev ministrstva za nacionalne manjšine.”
Predstavnik Makedonske manjšine Mitrevski meni, da bi se manjšine, ki so v isti skupini, morale na prihodnjih volitvah dogovoriti za koalicijo, znotraj katere bi potem manjšinci sami izbirali svojega predstavnika. Na takšnem način bi lahko tudi manjše manjšine, kot sta na primer slovenska ali makedonska, dobili priložnost imeti svojega poslanca v saboru.
No, omemba sprememb volilne zakonodaje na Hrvaškem pa je izzvala veliko razburjenja med manjšinami, ki že imajo svojega poslanca v saboru. Kot je dejal predsednik Sveta za nacionalne manjšine Aleksander Tolnauer trenutna družbena klima na Hrvaškem ni ravno naklonjena manjšinam. Z drugimi besedami: bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo.
In poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj? Vse obtožbe zavrača kot neutemeljene.
“Jaz sem sama, njih pa je več, zato bi bilo pravilno, da se oni obrnejo name.”
Vse skupaj dokazuje, ugotavlja Tanja Borčič Bernard, da so manjšinske pravice na Hrvaškem na papirju eno, dejansko pa nekaj popolnoma drugega. Vsekakor pa niso enake za vse manjšine.
Šolsko leto se je pretekli teden začelo tudi za učence slovenskega jezika v Umagu. Letos prvič so ga, kot prostovoljni predmet, uvedli tudi na tamkajšnji osnovni šoli. V Slovenskem kulturnem društvu Ajda, ki je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem, so ugotovili, da je zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih precej naraslo.
Slovenskega jezika se želijo učiti predvsem osnovnošolci in maturanti, ki bi radi nadaljevali šolanje v matični domovini. Od tod pobuda, ki so jo podprli tako v mestu Umag kot na slovenskem ministrstvu za šolstvo ter Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je s poukom slovenščine začela 19 učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole v Umagu. Med njimi sta tudi Gaja in Ivan. Vsak s svojim razlogom, Gaja bi rada šolanje nadaljevala na srednji šoli v Izoli, Ivan pa zaradi nakupov, ki jih pogosto opravlja v Slovenijo, sta povedala Barbari Kampos.
Učenci so spoznali tudi svojo učiteljico. Vida Srdoč ima bogate izkušnje poučevanja slovenskega jezika na Hrvaškem. Predvsem z Reke, kjer je slovenščino učila na tamkajšnji osnovni šoli. Zdaj vodi dopolnilni pouk v Slovenskem domu na Reki , Pulju in Umagu, z letošnjim šolskim letom pa prevzema tudi razred umaških osnovnošolcev:
“Moje izkušnje so, da so učenci zelo odprti, zelo praktični, bi rekla. Vidijo, da jim to v življenju koristi in so mogoče malo tudi oportunisti. Meja je tu zelo blizu, Slovenija je takoj za vogalom, gledajo, kam bodo šli v šolo, na fakulteto, pa tudi za delo. Je pa moja izkušnja taka, da se jih veliko tudi vrne v domači kraj. In seveda znanje slovenščine je potrebno tudi v turizmu.”
V petek 6.10.2017 je na pokopališču v Velikovcu potekala spominska slovesnost ob ob obletnici koroškega plebiscita. Že peto leto zapored jo je pripravila Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog, ki jo sestavljajo Zveza slovenskih organizacij (ZSO), koroški Heimatdienst ter kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. O spravi, sodelovanju in sožitju na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo s predsednikom ZSO Marjanom Šturmom. Seveda pa se ne moremo izogniti bližajočih se parlamentarnih volitev v Avstriji.
Plebiscit je v koroških in slovenskih srcih pustil hude travme. Eni so bili zmagovalci, drugi poraženci in na tem se je gradilo sovraštvo, ugotavlja predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm, prepričan, da bi morali preseči razlike in začeti sodelovati. Ob tem daje za zgled Francoze in Nemce, ki so imeli več vojn, v katerih so umrli milijoni, toda po letu 1945 so se politične elite uspele dogovoriti. Odprli so novo poglavje v medsebojnih odnosih ter začeli sodelovati. Iz tega je nastala evropska unija. Na to je Marjan Šturm opozoril tudi predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki je spomnil, da je na pokopališču v Velikovcu skupaj pokopanih 16 vojakov – 12 maistrovih borcev in 4, ki so se borili na nemški strani. Skupaj sta po premisleku, pravi Šturm, prišla do gesla: “Umrli so, ker so verjeli v svojo domovino.”
“Prvič je ena koroška organizacija, ki je imela veliko vlogo pri plebiscitu, priznala drugi strani, da je imela subjektivno tudi svoj prav. To je velik napredek…. Leto pozneje smo geslo dopolnili. Zdaj se tako glasi: Umrli so v veri za svojo domovino, ker politika ni našla konstruktivne rešitve za konflikt. V vsakem konfliktu je tudi mirna rešitev.”
Po prepričanju predsednika ZSO je to inovativni način reševanja sporov v prostoru s številnimi različnimi pripovedmi. Skušajo razbiti novo obliko sožitja in sodelovanja, pravi Šturm. Toda pri tem bodo morali prepričati številne rojake, saj je nezaupanje do koroškega Heimtdiensta še vedno veliko.
“Za vso antimanjšinjsko politiko so na zakonodajnem področju odgovorne politične stranke, ne koroški Heimatdienst. Ta je imel ogabno propagando, o tem ni dvoma. Antimanjšinjsko politiko pa so realizirale stranke. Tu je absurd. Političnim strankam smo odpustili, z njimi se brez težav pogovarjamo, koroškemu Heimatdienstu pa očitamo njegovo propagando, čeprav ni imel izvršne oblasti. Je pa imel ogabno propagando.”
Marjan Šturm je tudi prepričan, da je bilo to v funkciji neke politike, ne ve pa še, katere, toda, pravi, tudi to bomo odkrili.
In ko smo že pri politiki. Kakšna pa so njegova pričakovanja glede rezultata parlamentarnih volitev, na katerih nastopajo tudi kandidati iz vrst koroških Slovencev? Večjih možnosti ti kandidati, meni Marjan Štrum, nimajo, saj se za glasove potegujejo tri stranke – Socialdemokrati, ljudska stranka in svobodnjaki, manjše stranke pa imajo velike težave in se bodo borile za vstop v državni zbor. Je pa pomembno, da so koroški Slovenci dejavni v različnih političnih strankah, saj lahko tako učinkoviteje lobirajo.
Za koroške Slovence bodo pomembne deželnozborske volitve, kjer bo imela Ana Blatnik, zdaj članica zveznega sveta, dobre možnosti za mesto poslanke v koroškem deželnem zboru, je prepričan Šturm. Glede parlamentarnih volitev pa ga tudi morebitna črno-modra vladna koalicija ne skrbi.
“Jaz sem to že enkrat doživel in nisem imel najslabše izkušnje.”
Zveza Slovencev na Madžarskem je to jesen v Slovenskem domu v Monoštru četrtič pripravila trimesečni tečaj slovenskega jezika. Namenjen je predvsem začetnikom, toda nekaj tečajnikov ime že nekaj izkušenj z učenjem slovenskega jezika. Kdo so tečajniki, je zanimalo Silvo Eöry, ki se je ob tem pogovarjala tudi z učiteljem Norbertom Gerenčerjem. Madžar, ki nima slovenskih korenin, za slovenščino pa se je navdušil v prvem letniku študija ruščine, je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj?
Prisluhnite tokratni oddaji.
Še enkrat pa spomnimo tudi 49. Barkovljanke, ki ji je letos veter v jadra dala tudi slovenska skupnost iz Furlanije Julijske krajine!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Praznovanje rojakov na Hrvaškem, nezadovoljnih s poslanko albanske narodnosti, ki jih zastopa v hrvaškem saboru. Veliko zanimanje za učenje slovenščine tudi v Umagu. 97. obletnica koroškega plebiscita, sožitje in sprava na avstrijskem Koroškem. Madžar, ki v Porabju uči slovenščino. 49. Barkovljanka tudi v znamenju Slovencev iz FJK
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru? O tem več v tokratni oddaji, ki jo začenjamo prav v Zagrebu, kjer je krovna organizacija hrvaških Slovencev v soboto 6.10. 2017 slovesno zaznamovala četrt stoletja svojega delovanja.
Januarja leta 1992 so slovenska društva iz Zagreba, Karlovca in Reke, z željo, povezati rojake v skupnem nastopu do Hrvaške in Slovenije, ustanovila Zvezo Slovencev. V prvem mandatu, v času, ki manjšinam nikakor ni bil naklonjen, je Zvezo vodil takratni predsednik reške Bazovice, Vinko Žibert. Leta 1996 sta se s preimenovanjem v Zvezo slovenskih društev sedež in vodstvo preselila v Zagreb. Danes Zveza združuje šestnajst društev z vse Hrvaške, sodeluje s ključnimi telesi hrvaške manjšinske politike in predstavlja prvega sogovornika Sloveniji.
Ob letošnjem posebej slovesnem praznovanju, je izrečene čestitke in nagovore, ugotavlja Marjana Mirković, mogoče strniti v željo po nadaljnjem ohranjanju slovenstva in krepitvi vezi z večinskim okoljem ter pomladitvijo vodstva, predvsem pa s čim manj problemi med državama. Dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc je prepričan, da ima Zveza prihodnost, če bodo še naprej ostali tako enotni in organizirani.
“99 odstotno sem zadovoljen. Potem pa se spomnim slovensko hrvaških odnosov v politiki…. Realnost je, da sta slovenski in hrvaški narod stoletja povezana in še naprej se povezujemo… Nobena politična elita naše povezanosti ne more uničiti.”
Ob tem Darko Šonc opozori tudi na čezmejno sodelovanje, prijateljstva, dobre odnose v času turistične sezone, ki dokazujejo prav tesno povezanost obeh narodov.
Kako težki časi so bili v začetku leta 1992, ko so društva iz Zagreba, Karlovca in Reke ustanovila krovno organizacijo, se spominja dolgoletna članica zagrebškega Slovenskega doma Ivanka Nikčević. Slovenci so namreč čez noč postali manjšina in brez statusa:
“Ni bilo enostavno. Veliko jih je ostalo brez državljanstva, ko so morali podpisati, da se odrečejo slovenskemu, če želijo dobiti hrvaško državljanstvo. Sama tega nisem storila, ker sem Primorka. Pozneje je Slovenija državljanstva vrnila oziroma jih potrdila, ker Slovenci smo Slovenci.”
Več sto navzočih rojakov je na slovesnosti nagovoril tudi predsednik hrvaškega Sveta za narodne manjšine dr. Aleksandar Tolnauer in ob tej priložnosti krovni organizaciji in Darku Šoncu osebno izročil priznanje za prispevek k uresničevanju manjšinske kulture in pravic.
Med slavnostnimi govorniki je bila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki je opozorila na razkorak med zakonsko zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem v praksi ter poudarila pomen delovanja društev. Na enotnost je opozoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, v imenu predsednika države pa je zbranim čestital nekdanji minister dr. Boštjan Žekš.
In kako naprej? Nujna je pomladitev vodstva, je prepričana večina in predsednik Zveze Darko Šonc v kratkem napoveduje srečanje, na katerem naj bi se dogovorili, kako to doseči. Sicer pa ostaja optimist:
“V taki manjšinski zgodbi ne moreš razmišljati drugače kot optimistično. Kaj pa ti potem še ostane.”
Zadovoljstva ob jubileju 25-letnice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ni okrnilo niti dejstvo, da je hrvaška vlada takorekoč ignorirala slovensko manjšino. Sredi avgusta je namreč vlada sprejela Operativni program za nacionalne manjšine za prihodnja tri leta in v dokumentu, napisanem na 33-ih straneh, je slovenska manjšina omenjena le v uvodnem delu pri naštevanju vseh manjšin na Hrvaškem, dejansko pa pri oblikovanju operativnega programa ni sodelovala.
Na to je na nedavni seji Sveta za nacionalne manjšine opozoril predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki težavo vidi v hrvaški volilni zakonodaji, po kateri zdaj poslanka albanske manjšine uradno zastopa še pet drugih manjšin, dejansko pa se z njimi ne ukvarja kaj dosti, poroča Tanja Borčić Bernard.
Da je hrvaška vlada avgusta sprejela triletni Operativni program za nacionalne manjšine so predstavniki Slovenske, Bošnjaške, Makedonske in Črnogorske manjšine izvedeli pred dnevi, ko jih je njihova poslanka v saboru, Ermina Lekaj Prljaskaj, povabila na pogovor o že sprejetem programu. Predstavniki naštetih manjšin se sestanka niso udeležili, saj menijo, da bi morali sodelovati v njegovi pripravi. Na to je na nedavni seji hrvaškega Sveta za nacionalne manjšine opozoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc.
Predstavniki slovenske, makedonske, črnogorske in bošnjaške manjšine so na seji pojasnili, da jih poslanka albanske manjšine, ki v saboru zastopa tudi njih, ni vključila v pripravo operativnega programa, v katerem se navedene manjšine omenjajo le enkrat. Ogorčena sta bila tudi predstavnik Bošnjakov Bermin Meškić in predstavnik Makedoncev Angel Mitrevski, prepričan, da bi se morala poslanka albanske narodnosti pri pripravi dokumenta posvetovati s predstavniki vseh manjšin, ki jih zastopa.
Darko Šonc pa opozarja, da je to stalna praksa poslanke Ermine Lekaj Prljaskaj.
“Ni vzpostavila nobenega kontakta s slovensko manjšino. Tudi, ko je kandidirala, ni bila niti na eni naših prireditev. “
Zaradi pomanjkanja komunikacije so v operativnem programu le manjšine, ki imajo v saboru svojega poslanca, izposlovale finančno pomoč za konkretne projekte. Medtem ko so druge manjšine ostale praznih rok. Zato Darko Šonc vnovič opozarja na nepravičen volilni zakon in poziva k razmisleku, kako bi ga lahko spremenili.
“Predlagali smo, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj realno, ustanovitev ministrstva za nacionalne manjšine.”
Predstavnik Makedonske manjšine Mitrevski meni, da bi se manjšine, ki so v isti skupini, morale na prihodnjih volitvah dogovoriti za koalicijo, znotraj katere bi potem manjšinci sami izbirali svojega predstavnika. Na takšnem način bi lahko tudi manjše manjšine, kot sta na primer slovenska ali makedonska, dobili priložnost imeti svojega poslanca v saboru.
No, omemba sprememb volilne zakonodaje na Hrvaškem pa je izzvala veliko razburjenja med manjšinami, ki že imajo svojega poslanca v saboru. Kot je dejal predsednik Sveta za nacionalne manjšine Aleksander Tolnauer trenutna družbena klima na Hrvaškem ni ravno naklonjena manjšinam. Z drugimi besedami: bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo.
In poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj? Vse obtožbe zavrača kot neutemeljene.
“Jaz sem sama, njih pa je več, zato bi bilo pravilno, da se oni obrnejo name.”
Vse skupaj dokazuje, ugotavlja Tanja Borčič Bernard, da so manjšinske pravice na Hrvaškem na papirju eno, dejansko pa nekaj popolnoma drugega. Vsekakor pa niso enake za vse manjšine.
Šolsko leto se je pretekli teden začelo tudi za učence slovenskega jezika v Umagu. Letos prvič so ga, kot prostovoljni predmet, uvedli tudi na tamkajšnji osnovni šoli. V Slovenskem kulturnem društvu Ajda, ki je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem, so ugotovili, da je zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih precej naraslo.
Slovenskega jezika se želijo učiti predvsem osnovnošolci in maturanti, ki bi radi nadaljevali šolanje v matični domovini. Od tod pobuda, ki so jo podprli tako v mestu Umag kot na slovenskem ministrstvu za šolstvo ter Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je s poukom slovenščine začela 19 učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole v Umagu. Med njimi sta tudi Gaja in Ivan. Vsak s svojim razlogom, Gaja bi rada šolanje nadaljevala na srednji šoli v Izoli, Ivan pa zaradi nakupov, ki jih pogosto opravlja v Slovenijo, sta povedala Barbari Kampos.
Učenci so spoznali tudi svojo učiteljico. Vida Srdoč ima bogate izkušnje poučevanja slovenskega jezika na Hrvaškem. Predvsem z Reke, kjer je slovenščino učila na tamkajšnji osnovni šoli. Zdaj vodi dopolnilni pouk v Slovenskem domu na Reki , Pulju in Umagu, z letošnjim šolskim letom pa prevzema tudi razred umaških osnovnošolcev:
“Moje izkušnje so, da so učenci zelo odprti, zelo praktični, bi rekla. Vidijo, da jim to v življenju koristi in so mogoče malo tudi oportunisti. Meja je tu zelo blizu, Slovenija je takoj za vogalom, gledajo, kam bodo šli v šolo, na fakulteto, pa tudi za delo. Je pa moja izkušnja taka, da se jih veliko tudi vrne v domači kraj. In seveda znanje slovenščine je potrebno tudi v turizmu.”
V petek 6.10.2017 je na pokopališču v Velikovcu potekala spominska slovesnost ob ob obletnici koroškega plebiscita. Že peto leto zapored jo je pripravila Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog, ki jo sestavljajo Zveza slovenskih organizacij (ZSO), koroški Heimatdienst ter kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. O spravi, sodelovanju in sožitju na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo s predsednikom ZSO Marjanom Šturmom. Seveda pa se ne moremo izogniti bližajočih se parlamentarnih volitev v Avstriji.
Plebiscit je v koroških in slovenskih srcih pustil hude travme. Eni so bili zmagovalci, drugi poraženci in na tem se je gradilo sovraštvo, ugotavlja predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm, prepričan, da bi morali preseči razlike in začeti sodelovati. Ob tem daje za zgled Francoze in Nemce, ki so imeli več vojn, v katerih so umrli milijoni, toda po letu 1945 so se politične elite uspele dogovoriti. Odprli so novo poglavje v medsebojnih odnosih ter začeli sodelovati. Iz tega je nastala evropska unija. Na to je Marjan Šturm opozoril tudi predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki je spomnil, da je na pokopališču v Velikovcu skupaj pokopanih 16 vojakov – 12 maistrovih borcev in 4, ki so se borili na nemški strani. Skupaj sta po premisleku, pravi Šturm, prišla do gesla: “Umrli so, ker so verjeli v svojo domovino.”
“Prvič je ena koroška organizacija, ki je imela veliko vlogo pri plebiscitu, priznala drugi strani, da je imela subjektivno tudi svoj prav. To je velik napredek…. Leto pozneje smo geslo dopolnili. Zdaj se tako glasi: Umrli so v veri za svojo domovino, ker politika ni našla konstruktivne rešitve za konflikt. V vsakem konfliktu je tudi mirna rešitev.”
Po prepričanju predsednika ZSO je to inovativni način reševanja sporov v prostoru s številnimi različnimi pripovedmi. Skušajo razbiti novo obliko sožitja in sodelovanja, pravi Šturm. Toda pri tem bodo morali prepričati številne rojake, saj je nezaupanje do koroškega Heimtdiensta še vedno veliko.
“Za vso antimanjšinjsko politiko so na zakonodajnem področju odgovorne politične stranke, ne koroški Heimatdienst. Ta je imel ogabno propagando, o tem ni dvoma. Antimanjšinjsko politiko pa so realizirale stranke. Tu je absurd. Političnim strankam smo odpustili, z njimi se brez težav pogovarjamo, koroškemu Heimatdienstu pa očitamo njegovo propagando, čeprav ni imel izvršne oblasti. Je pa imel ogabno propagando.”
Marjan Šturm je tudi prepričan, da je bilo to v funkciji neke politike, ne ve pa še, katere, toda, pravi, tudi to bomo odkrili.
In ko smo že pri politiki. Kakšna pa so njegova pričakovanja glede rezultata parlamentarnih volitev, na katerih nastopajo tudi kandidati iz vrst koroških Slovencev? Večjih možnosti ti kandidati, meni Marjan Štrum, nimajo, saj se za glasove potegujejo tri stranke – Socialdemokrati, ljudska stranka in svobodnjaki, manjše stranke pa imajo velike težave in se bodo borile za vstop v državni zbor. Je pa pomembno, da so koroški Slovenci dejavni v različnih političnih strankah, saj lahko tako učinkoviteje lobirajo.
Za koroške Slovence bodo pomembne deželnozborske volitve, kjer bo imela Ana Blatnik, zdaj članica zveznega sveta, dobre možnosti za mesto poslanke v koroškem deželnem zboru, je prepričan Šturm. Glede parlamentarnih volitev pa ga tudi morebitna črno-modra vladna koalicija ne skrbi.
“Jaz sem to že enkrat doživel in nisem imel najslabše izkušnje.”
Zveza Slovencev na Madžarskem je to jesen v Slovenskem domu v Monoštru četrtič pripravila trimesečni tečaj slovenskega jezika. Namenjen je predvsem začetnikom, toda nekaj tečajnikov ime že nekaj izkušenj z učenjem slovenskega jezika. Kdo so tečajniki, je zanimalo Silvo Eöry, ki se je ob tem pogovarjala tudi z učiteljem Norbertom Gerenčerjem. Madžar, ki nima slovenskih korenin, za slovenščino pa se je navdušil v prvem letniku študija ruščine, je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj?
Prisluhnite tokratni oddaji.
Še enkrat pa spomnimo tudi 49. Barkovljanke, ki ji je letos veter v jadra dala tudi slovenska skupnost iz Furlanije Julijske krajine!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!
O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine so predsednika Pahorja in pristojne ministre seznanili z aktualnimi razmerami. Kaj pričakujejo od slovenske vlade, nas zanima v tokratni oddaji. O čezmejnem sodelovanju in pomoči Avstrije občinam se pogovarjamo z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Kako je v spremenjenih razmerah z učenjem slovenskega jezika v Porabju, pojasnjuje učiteljica asistentka Valentina Novak, zadovoljna z odzivom učencev in staršev. Manj zadovoljni so na Reki, kjer so v okviru evropske prestolnice kulture načrtovali več kot 600 dogodkov. Kaj je ostalo od Luke raznolikosti? Prisluhnite!
Kako blizu je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, pojasnjuje slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj. V Trstu je novo ločnico med Slovenci in Italijani postavila občinska uprava, ki je 12. junij razglasila za dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe. Ta je, opozarja zgodovinar Jože Pirjevec, mesto dejansko osvobodila. Manj ovir in več sodelovanja po odprtju slovensko madžarske meje pričakujejo porabski rojaki. V Šentpetru na avstrijskem Koroškem pa rdeč trak, ki se vije skozi vas. S projektom Hranca/Grenz koroški slovenski umetnik, režiser Marjan Štikar opozarja na mejo, ki po 100 letih še vedno ločuje. In odzivi? Prisluhnite!
Šole v Furlaniji Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh, nas zanima v tokratni oddaji. Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs in na avstrijskem Koroškem preverjamo, kako je z obujanjem kulturnega življenja.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!
V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle pa še vedno ni jasno. Kako so se s spremenjenimi razmerami soočile šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, sprašujemo ravnateljico Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredano Guštin. Zanima nas tudi, kako je s poukom na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Kako so se v času epidemije prilagodile šola na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo z ravnateljem Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilom Katzem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa pojasnjuje, kako je z ukrepi in njihovim sproščanjem v Porabju pa tudi, kako je z zelo pomembnimi razvojnimi načrti.
Antifšizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. ustavimo se v Rižarni, kjer so na okrnjeni slovesnosti obeležili 75-letnico zmage nad nacifašizmom. O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o nedovisnosti avstrijskega notanjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju. Priusluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič!
Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci. Kako, lahko slišite v oddaji, v kateri nadaljujemo s serijo koncertov Koroška poje.Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve. Krščanska kulturna zveza je zato koncert posvetila domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev. Kako je leta 2016 v poklon domovini pela Koroška lahko vnovič slišite v tokratni oddaji.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Neveljaven email naslov