Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznovanje rojakov na Hrvaškem, nezadovoljnih s poslanko albanske narodnosti, ki jih zastopa v hrvaškem saboru. Veliko zanimanje za učenje slovenščine tudi v Umagu. 97. obletnica koroškega plebiscita, sožitje in sprava na avstrijskem Koroškem. Madžar, ki v Porabju uči slovenščino. 49. Barkovljanka tudi v znamenju Slovencev iz FJK
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru? O tem več v tokratni oddaji, ki jo začenjamo prav v Zagrebu, kjer je krovna organizacija hrvaških Slovencev v soboto 6.10. 2017 slovesno zaznamovala četrt stoletja svojega delovanja.
Januarja leta 1992 so slovenska društva iz Zagreba, Karlovca in Reke, z željo, povezati rojake v skupnem nastopu do Hrvaške in Slovenije, ustanovila Zvezo Slovencev. V prvem mandatu, v času, ki manjšinam nikakor ni bil naklonjen, je Zvezo vodil takratni predsednik reške Bazovice, Vinko Žibert. Leta 1996 sta se s preimenovanjem v Zvezo slovenskih društev sedež in vodstvo preselila v Zagreb. Danes Zveza združuje šestnajst društev z vse Hrvaške, sodeluje s ključnimi telesi hrvaške manjšinske politike in predstavlja prvega sogovornika Sloveniji.
Ob letošnjem posebej slovesnem praznovanju, je izrečene čestitke in nagovore, ugotavlja Marjana Mirković, mogoče strniti v željo po nadaljnjem ohranjanju slovenstva in krepitvi vezi z večinskim okoljem ter pomladitvijo vodstva, predvsem pa s čim manj problemi med državama. Dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc je prepričan, da ima Zveza prihodnost, če bodo še naprej ostali tako enotni in organizirani.
“99 odstotno sem zadovoljen. Potem pa se spomnim slovensko hrvaških odnosov v politiki…. Realnost je, da sta slovenski in hrvaški narod stoletja povezana in še naprej se povezujemo… Nobena politična elita naše povezanosti ne more uničiti.”
Ob tem Darko Šonc opozori tudi na čezmejno sodelovanje, prijateljstva, dobre odnose v času turistične sezone, ki dokazujejo prav tesno povezanost obeh narodov.
Kako težki časi so bili v začetku leta 1992, ko so društva iz Zagreba, Karlovca in Reke ustanovila krovno organizacijo, se spominja dolgoletna članica zagrebškega Slovenskega doma Ivanka Nikčević. Slovenci so namreč čez noč postali manjšina in brez statusa:
“Ni bilo enostavno. Veliko jih je ostalo brez državljanstva, ko so morali podpisati, da se odrečejo slovenskemu, če želijo dobiti hrvaško državljanstvo. Sama tega nisem storila, ker sem Primorka. Pozneje je Slovenija državljanstva vrnila oziroma jih potrdila, ker Slovenci smo Slovenci.”
Več sto navzočih rojakov je na slovesnosti nagovoril tudi predsednik hrvaškega Sveta za narodne manjšine dr. Aleksandar Tolnauer in ob tej priložnosti krovni organizaciji in Darku Šoncu osebno izročil priznanje za prispevek k uresničevanju manjšinske kulture in pravic.
Med slavnostnimi govorniki je bila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki je opozorila na razkorak med zakonsko zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem v praksi ter poudarila pomen delovanja društev. Na enotnost je opozoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, v imenu predsednika države pa je zbranim čestital nekdanji minister dr. Boštjan Žekš.
In kako naprej? Nujna je pomladitev vodstva, je prepričana večina in predsednik Zveze Darko Šonc v kratkem napoveduje srečanje, na katerem naj bi se dogovorili, kako to doseči. Sicer pa ostaja optimist:
“V taki manjšinski zgodbi ne moreš razmišljati drugače kot optimistično. Kaj pa ti potem še ostane.”
Zadovoljstva ob jubileju 25-letnice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ni okrnilo niti dejstvo, da je hrvaška vlada takorekoč ignorirala slovensko manjšino. Sredi avgusta je namreč vlada sprejela Operativni program za nacionalne manjšine za prihodnja tri leta in v dokumentu, napisanem na 33-ih straneh, je slovenska manjšina omenjena le v uvodnem delu pri naštevanju vseh manjšin na Hrvaškem, dejansko pa pri oblikovanju operativnega programa ni sodelovala.
Na to je na nedavni seji Sveta za nacionalne manjšine opozoril predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki težavo vidi v hrvaški volilni zakonodaji, po kateri zdaj poslanka albanske manjšine uradno zastopa še pet drugih manjšin, dejansko pa se z njimi ne ukvarja kaj dosti, poroča Tanja Borčić Bernard.
Da je hrvaška vlada avgusta sprejela triletni Operativni program za nacionalne manjšine so predstavniki Slovenske, Bošnjaške, Makedonske in Črnogorske manjšine izvedeli pred dnevi, ko jih je njihova poslanka v saboru, Ermina Lekaj Prljaskaj, povabila na pogovor o že sprejetem programu. Predstavniki naštetih manjšin se sestanka niso udeležili, saj menijo, da bi morali sodelovati v njegovi pripravi. Na to je na nedavni seji hrvaškega Sveta za nacionalne manjšine opozoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc.
Predstavniki slovenske, makedonske, črnogorske in bošnjaške manjšine so na seji pojasnili, da jih poslanka albanske manjšine, ki v saboru zastopa tudi njih, ni vključila v pripravo operativnega programa, v katerem se navedene manjšine omenjajo le enkrat. Ogorčena sta bila tudi predstavnik Bošnjakov Bermin Meškić in predstavnik Makedoncev Angel Mitrevski, prepričan, da bi se morala poslanka albanske narodnosti pri pripravi dokumenta posvetovati s predstavniki vseh manjšin, ki jih zastopa.
Darko Šonc pa opozarja, da je to stalna praksa poslanke Ermine Lekaj Prljaskaj.
“Ni vzpostavila nobenega kontakta s slovensko manjšino. Tudi, ko je kandidirala, ni bila niti na eni naših prireditev. “
Zaradi pomanjkanja komunikacije so v operativnem programu le manjšine, ki imajo v saboru svojega poslanca, izposlovale finančno pomoč za konkretne projekte. Medtem ko so druge manjšine ostale praznih rok. Zato Darko Šonc vnovič opozarja na nepravičen volilni zakon in poziva k razmisleku, kako bi ga lahko spremenili.
“Predlagali smo, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj realno, ustanovitev ministrstva za nacionalne manjšine.”
Predstavnik Makedonske manjšine Mitrevski meni, da bi se manjšine, ki so v isti skupini, morale na prihodnjih volitvah dogovoriti za koalicijo, znotraj katere bi potem manjšinci sami izbirali svojega predstavnika. Na takšnem način bi lahko tudi manjše manjšine, kot sta na primer slovenska ali makedonska, dobili priložnost imeti svojega poslanca v saboru.
No, omemba sprememb volilne zakonodaje na Hrvaškem pa je izzvala veliko razburjenja med manjšinami, ki že imajo svojega poslanca v saboru. Kot je dejal predsednik Sveta za nacionalne manjšine Aleksander Tolnauer trenutna družbena klima na Hrvaškem ni ravno naklonjena manjšinam. Z drugimi besedami: bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo.
In poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj? Vse obtožbe zavrača kot neutemeljene.
“Jaz sem sama, njih pa je več, zato bi bilo pravilno, da se oni obrnejo name.”
Vse skupaj dokazuje, ugotavlja Tanja Borčič Bernard, da so manjšinske pravice na Hrvaškem na papirju eno, dejansko pa nekaj popolnoma drugega. Vsekakor pa niso enake za vse manjšine.
Šolsko leto se je pretekli teden začelo tudi za učence slovenskega jezika v Umagu. Letos prvič so ga, kot prostovoljni predmet, uvedli tudi na tamkajšnji osnovni šoli. V Slovenskem kulturnem društvu Ajda, ki je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem, so ugotovili, da je zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih precej naraslo.
Slovenskega jezika se želijo učiti predvsem osnovnošolci in maturanti, ki bi radi nadaljevali šolanje v matični domovini. Od tod pobuda, ki so jo podprli tako v mestu Umag kot na slovenskem ministrstvu za šolstvo ter Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je s poukom slovenščine začela 19 učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole v Umagu. Med njimi sta tudi Gaja in Ivan. Vsak s svojim razlogom, Gaja bi rada šolanje nadaljevala na srednji šoli v Izoli, Ivan pa zaradi nakupov, ki jih pogosto opravlja v Slovenijo, sta povedala Barbari Kampos.
Učenci so spoznali tudi svojo učiteljico. Vida Srdoč ima bogate izkušnje poučevanja slovenskega jezika na Hrvaškem. Predvsem z Reke, kjer je slovenščino učila na tamkajšnji osnovni šoli. Zdaj vodi dopolnilni pouk v Slovenskem domu na Reki , Pulju in Umagu, z letošnjim šolskim letom pa prevzema tudi razred umaških osnovnošolcev:
“Moje izkušnje so, da so učenci zelo odprti, zelo praktični, bi rekla. Vidijo, da jim to v življenju koristi in so mogoče malo tudi oportunisti. Meja je tu zelo blizu, Slovenija je takoj za vogalom, gledajo, kam bodo šli v šolo, na fakulteto, pa tudi za delo. Je pa moja izkušnja taka, da se jih veliko tudi vrne v domači kraj. In seveda znanje slovenščine je potrebno tudi v turizmu.”
V petek 6.10.2017 je na pokopališču v Velikovcu potekala spominska slovesnost ob ob obletnici koroškega plebiscita. Že peto leto zapored jo je pripravila Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog, ki jo sestavljajo Zveza slovenskih organizacij (ZSO), koroški Heimatdienst ter kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. O spravi, sodelovanju in sožitju na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo s predsednikom ZSO Marjanom Šturmom. Seveda pa se ne moremo izogniti bližajočih se parlamentarnih volitev v Avstriji.
Plebiscit je v koroških in slovenskih srcih pustil hude travme. Eni so bili zmagovalci, drugi poraženci in na tem se je gradilo sovraštvo, ugotavlja predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm, prepričan, da bi morali preseči razlike in začeti sodelovati. Ob tem daje za zgled Francoze in Nemce, ki so imeli več vojn, v katerih so umrli milijoni, toda po letu 1945 so se politične elite uspele dogovoriti. Odprli so novo poglavje v medsebojnih odnosih ter začeli sodelovati. Iz tega je nastala evropska unija. Na to je Marjan Šturm opozoril tudi predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki je spomnil, da je na pokopališču v Velikovcu skupaj pokopanih 16 vojakov – 12 maistrovih borcev in 4, ki so se borili na nemški strani. Skupaj sta po premisleku, pravi Šturm, prišla do gesla: “Umrli so, ker so verjeli v svojo domovino.”
“Prvič je ena koroška organizacija, ki je imela veliko vlogo pri plebiscitu, priznala drugi strani, da je imela subjektivno tudi svoj prav. To je velik napredek…. Leto pozneje smo geslo dopolnili. Zdaj se tako glasi: Umrli so v veri za svojo domovino, ker politika ni našla konstruktivne rešitve za konflikt. V vsakem konfliktu je tudi mirna rešitev.”
Po prepričanju predsednika ZSO je to inovativni način reševanja sporov v prostoru s številnimi različnimi pripovedmi. Skušajo razbiti novo obliko sožitja in sodelovanja, pravi Šturm. Toda pri tem bodo morali prepričati številne rojake, saj je nezaupanje do koroškega Heimtdiensta še vedno veliko.
“Za vso antimanjšinjsko politiko so na zakonodajnem področju odgovorne politične stranke, ne koroški Heimatdienst. Ta je imel ogabno propagando, o tem ni dvoma. Antimanjšinjsko politiko pa so realizirale stranke. Tu je absurd. Političnim strankam smo odpustili, z njimi se brez težav pogovarjamo, koroškemu Heimatdienstu pa očitamo njegovo propagando, čeprav ni imel izvršne oblasti. Je pa imel ogabno propagando.”
Marjan Šturm je tudi prepričan, da je bilo to v funkciji neke politike, ne ve pa še, katere, toda, pravi, tudi to bomo odkrili.
In ko smo že pri politiki. Kakšna pa so njegova pričakovanja glede rezultata parlamentarnih volitev, na katerih nastopajo tudi kandidati iz vrst koroških Slovencev? Večjih možnosti ti kandidati, meni Marjan Štrum, nimajo, saj se za glasove potegujejo tri stranke – Socialdemokrati, ljudska stranka in svobodnjaki, manjše stranke pa imajo velike težave in se bodo borile za vstop v državni zbor. Je pa pomembno, da so koroški Slovenci dejavni v različnih političnih strankah, saj lahko tako učinkoviteje lobirajo.
Za koroške Slovence bodo pomembne deželnozborske volitve, kjer bo imela Ana Blatnik, zdaj članica zveznega sveta, dobre možnosti za mesto poslanke v koroškem deželnem zboru, je prepričan Šturm. Glede parlamentarnih volitev pa ga tudi morebitna črno-modra vladna koalicija ne skrbi.
“Jaz sem to že enkrat doživel in nisem imel najslabše izkušnje.”
Zveza Slovencev na Madžarskem je to jesen v Slovenskem domu v Monoštru četrtič pripravila trimesečni tečaj slovenskega jezika. Namenjen je predvsem začetnikom, toda nekaj tečajnikov ime že nekaj izkušenj z učenjem slovenskega jezika. Kdo so tečajniki, je zanimalo Silvo Eöry, ki se je ob tem pogovarjala tudi z učiteljem Norbertom Gerenčerjem. Madžar, ki nima slovenskih korenin, za slovenščino pa se je navdušil v prvem letniku študija ruščine, je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj?
Prisluhnite tokratni oddaji.
Še enkrat pa spomnimo tudi 49. Barkovljanke, ki ji je letos veter v jadra dala tudi slovenska skupnost iz Furlanije Julijske krajine!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Praznovanje rojakov na Hrvaškem, nezadovoljnih s poslanko albanske narodnosti, ki jih zastopa v hrvaškem saboru. Veliko zanimanje za učenje slovenščine tudi v Umagu. 97. obletnica koroškega plebiscita, sožitje in sprava na avstrijskem Koroškem. Madžar, ki v Porabju uči slovenščino. 49. Barkovljanka tudi v znamenju Slovencev iz FJK
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru? O tem več v tokratni oddaji, ki jo začenjamo prav v Zagrebu, kjer je krovna organizacija hrvaških Slovencev v soboto 6.10. 2017 slovesno zaznamovala četrt stoletja svojega delovanja.
Januarja leta 1992 so slovenska društva iz Zagreba, Karlovca in Reke, z željo, povezati rojake v skupnem nastopu do Hrvaške in Slovenije, ustanovila Zvezo Slovencev. V prvem mandatu, v času, ki manjšinam nikakor ni bil naklonjen, je Zvezo vodil takratni predsednik reške Bazovice, Vinko Žibert. Leta 1996 sta se s preimenovanjem v Zvezo slovenskih društev sedež in vodstvo preselila v Zagreb. Danes Zveza združuje šestnajst društev z vse Hrvaške, sodeluje s ključnimi telesi hrvaške manjšinske politike in predstavlja prvega sogovornika Sloveniji.
Ob letošnjem posebej slovesnem praznovanju, je izrečene čestitke in nagovore, ugotavlja Marjana Mirković, mogoče strniti v željo po nadaljnjem ohranjanju slovenstva in krepitvi vezi z večinskim okoljem ter pomladitvijo vodstva, predvsem pa s čim manj problemi med državama. Dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc je prepričan, da ima Zveza prihodnost, če bodo še naprej ostali tako enotni in organizirani.
“99 odstotno sem zadovoljen. Potem pa se spomnim slovensko hrvaških odnosov v politiki…. Realnost je, da sta slovenski in hrvaški narod stoletja povezana in še naprej se povezujemo… Nobena politična elita naše povezanosti ne more uničiti.”
Ob tem Darko Šonc opozori tudi na čezmejno sodelovanje, prijateljstva, dobre odnose v času turistične sezone, ki dokazujejo prav tesno povezanost obeh narodov.
Kako težki časi so bili v začetku leta 1992, ko so društva iz Zagreba, Karlovca in Reke ustanovila krovno organizacijo, se spominja dolgoletna članica zagrebškega Slovenskega doma Ivanka Nikčević. Slovenci so namreč čez noč postali manjšina in brez statusa:
“Ni bilo enostavno. Veliko jih je ostalo brez državljanstva, ko so morali podpisati, da se odrečejo slovenskemu, če želijo dobiti hrvaško državljanstvo. Sama tega nisem storila, ker sem Primorka. Pozneje je Slovenija državljanstva vrnila oziroma jih potrdila, ker Slovenci smo Slovenci.”
Več sto navzočih rojakov je na slovesnosti nagovoril tudi predsednik hrvaškega Sveta za narodne manjšine dr. Aleksandar Tolnauer in ob tej priložnosti krovni organizaciji in Darku Šoncu osebno izročil priznanje za prispevek k uresničevanju manjšinske kulture in pravic.
Med slavnostnimi govorniki je bila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki je opozorila na razkorak med zakonsko zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem v praksi ter poudarila pomen delovanja društev. Na enotnost je opozoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, v imenu predsednika države pa je zbranim čestital nekdanji minister dr. Boštjan Žekš.
In kako naprej? Nujna je pomladitev vodstva, je prepričana večina in predsednik Zveze Darko Šonc v kratkem napoveduje srečanje, na katerem naj bi se dogovorili, kako to doseči. Sicer pa ostaja optimist:
“V taki manjšinski zgodbi ne moreš razmišljati drugače kot optimistično. Kaj pa ti potem še ostane.”
Zadovoljstva ob jubileju 25-letnice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ni okrnilo niti dejstvo, da je hrvaška vlada takorekoč ignorirala slovensko manjšino. Sredi avgusta je namreč vlada sprejela Operativni program za nacionalne manjšine za prihodnja tri leta in v dokumentu, napisanem na 33-ih straneh, je slovenska manjšina omenjena le v uvodnem delu pri naštevanju vseh manjšin na Hrvaškem, dejansko pa pri oblikovanju operativnega programa ni sodelovala.
Na to je na nedavni seji Sveta za nacionalne manjšine opozoril predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki težavo vidi v hrvaški volilni zakonodaji, po kateri zdaj poslanka albanske manjšine uradno zastopa še pet drugih manjšin, dejansko pa se z njimi ne ukvarja kaj dosti, poroča Tanja Borčić Bernard.
Da je hrvaška vlada avgusta sprejela triletni Operativni program za nacionalne manjšine so predstavniki Slovenske, Bošnjaške, Makedonske in Črnogorske manjšine izvedeli pred dnevi, ko jih je njihova poslanka v saboru, Ermina Lekaj Prljaskaj, povabila na pogovor o že sprejetem programu. Predstavniki naštetih manjšin se sestanka niso udeležili, saj menijo, da bi morali sodelovati v njegovi pripravi. Na to je na nedavni seji hrvaškega Sveta za nacionalne manjšine opozoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc.
Predstavniki slovenske, makedonske, črnogorske in bošnjaške manjšine so na seji pojasnili, da jih poslanka albanske manjšine, ki v saboru zastopa tudi njih, ni vključila v pripravo operativnega programa, v katerem se navedene manjšine omenjajo le enkrat. Ogorčena sta bila tudi predstavnik Bošnjakov Bermin Meškić in predstavnik Makedoncev Angel Mitrevski, prepričan, da bi se morala poslanka albanske narodnosti pri pripravi dokumenta posvetovati s predstavniki vseh manjšin, ki jih zastopa.
Darko Šonc pa opozarja, da je to stalna praksa poslanke Ermine Lekaj Prljaskaj.
“Ni vzpostavila nobenega kontakta s slovensko manjšino. Tudi, ko je kandidirala, ni bila niti na eni naših prireditev. “
Zaradi pomanjkanja komunikacije so v operativnem programu le manjšine, ki imajo v saboru svojega poslanca, izposlovale finančno pomoč za konkretne projekte. Medtem ko so druge manjšine ostale praznih rok. Zato Darko Šonc vnovič opozarja na nepravičen volilni zakon in poziva k razmisleku, kako bi ga lahko spremenili.
“Predlagali smo, kar bi bilo po mojem mnenju najbolj realno, ustanovitev ministrstva za nacionalne manjšine.”
Predstavnik Makedonske manjšine Mitrevski meni, da bi se manjšine, ki so v isti skupini, morale na prihodnjih volitvah dogovoriti za koalicijo, znotraj katere bi potem manjšinci sami izbirali svojega predstavnika. Na takšnem način bi lahko tudi manjše manjšine, kot sta na primer slovenska ali makedonska, dobili priložnost imeti svojega poslanca v saboru.
No, omemba sprememb volilne zakonodaje na Hrvaškem pa je izzvala veliko razburjenja med manjšinami, ki že imajo svojega poslanca v saboru. Kot je dejal predsednik Sveta za nacionalne manjšine Aleksander Tolnauer trenutna družbena klima na Hrvaškem ni ravno naklonjena manjšinam. Z drugimi besedami: bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo.
In poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj? Vse obtožbe zavrača kot neutemeljene.
“Jaz sem sama, njih pa je več, zato bi bilo pravilno, da se oni obrnejo name.”
Vse skupaj dokazuje, ugotavlja Tanja Borčič Bernard, da so manjšinske pravice na Hrvaškem na papirju eno, dejansko pa nekaj popolnoma drugega. Vsekakor pa niso enake za vse manjšine.
Šolsko leto se je pretekli teden začelo tudi za učence slovenskega jezika v Umagu. Letos prvič so ga, kot prostovoljni predmet, uvedli tudi na tamkajšnji osnovni šoli. V Slovenskem kulturnem društvu Ajda, ki je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem, so ugotovili, da je zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih precej naraslo.
Slovenskega jezika se želijo učiti predvsem osnovnošolci in maturanti, ki bi radi nadaljevali šolanje v matični domovini. Od tod pobuda, ki so jo podprli tako v mestu Umag kot na slovenskem ministrstvu za šolstvo ter Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je s poukom slovenščine začela 19 učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole v Umagu. Med njimi sta tudi Gaja in Ivan. Vsak s svojim razlogom, Gaja bi rada šolanje nadaljevala na srednji šoli v Izoli, Ivan pa zaradi nakupov, ki jih pogosto opravlja v Slovenijo, sta povedala Barbari Kampos.
Učenci so spoznali tudi svojo učiteljico. Vida Srdoč ima bogate izkušnje poučevanja slovenskega jezika na Hrvaškem. Predvsem z Reke, kjer je slovenščino učila na tamkajšnji osnovni šoli. Zdaj vodi dopolnilni pouk v Slovenskem domu na Reki , Pulju in Umagu, z letošnjim šolskim letom pa prevzema tudi razred umaških osnovnošolcev:
“Moje izkušnje so, da so učenci zelo odprti, zelo praktični, bi rekla. Vidijo, da jim to v življenju koristi in so mogoče malo tudi oportunisti. Meja je tu zelo blizu, Slovenija je takoj za vogalom, gledajo, kam bodo šli v šolo, na fakulteto, pa tudi za delo. Je pa moja izkušnja taka, da se jih veliko tudi vrne v domači kraj. In seveda znanje slovenščine je potrebno tudi v turizmu.”
V petek 6.10.2017 je na pokopališču v Velikovcu potekala spominska slovesnost ob ob obletnici koroškega plebiscita. Že peto leto zapored jo je pripravila Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog, ki jo sestavljajo Zveza slovenskih organizacij (ZSO), koroški Heimatdienst ter kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora. O spravi, sodelovanju in sožitju na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo s predsednikom ZSO Marjanom Šturmom. Seveda pa se ne moremo izogniti bližajočih se parlamentarnih volitev v Avstriji.
Plebiscit je v koroških in slovenskih srcih pustil hude travme. Eni so bili zmagovalci, drugi poraženci in na tem se je gradilo sovraštvo, ugotavlja predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm, prepričan, da bi morali preseči razlike in začeti sodelovati. Ob tem daje za zgled Francoze in Nemce, ki so imeli več vojn, v katerih so umrli milijoni, toda po letu 1945 so se politične elite uspele dogovoriti. Odprli so novo poglavje v medsebojnih odnosih ter začeli sodelovati. Iz tega je nastala evropska unija. Na to je Marjan Šturm opozoril tudi predsednika koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki je spomnil, da je na pokopališču v Velikovcu skupaj pokopanih 16 vojakov – 12 maistrovih borcev in 4, ki so se borili na nemški strani. Skupaj sta po premisleku, pravi Šturm, prišla do gesla: “Umrli so, ker so verjeli v svojo domovino.”
“Prvič je ena koroška organizacija, ki je imela veliko vlogo pri plebiscitu, priznala drugi strani, da je imela subjektivno tudi svoj prav. To je velik napredek…. Leto pozneje smo geslo dopolnili. Zdaj se tako glasi: Umrli so v veri za svojo domovino, ker politika ni našla konstruktivne rešitve za konflikt. V vsakem konfliktu je tudi mirna rešitev.”
Po prepričanju predsednika ZSO je to inovativni način reševanja sporov v prostoru s številnimi različnimi pripovedmi. Skušajo razbiti novo obliko sožitja in sodelovanja, pravi Šturm. Toda pri tem bodo morali prepričati številne rojake, saj je nezaupanje do koroškega Heimtdiensta še vedno veliko.
“Za vso antimanjšinjsko politiko so na zakonodajnem področju odgovorne politične stranke, ne koroški Heimatdienst. Ta je imel ogabno propagando, o tem ni dvoma. Antimanjšinjsko politiko pa so realizirale stranke. Tu je absurd. Političnim strankam smo odpustili, z njimi se brez težav pogovarjamo, koroškemu Heimatdienstu pa očitamo njegovo propagando, čeprav ni imel izvršne oblasti. Je pa imel ogabno propagando.”
Marjan Šturm je tudi prepričan, da je bilo to v funkciji neke politike, ne ve pa še, katere, toda, pravi, tudi to bomo odkrili.
In ko smo že pri politiki. Kakšna pa so njegova pričakovanja glede rezultata parlamentarnih volitev, na katerih nastopajo tudi kandidati iz vrst koroških Slovencev? Večjih možnosti ti kandidati, meni Marjan Štrum, nimajo, saj se za glasove potegujejo tri stranke – Socialdemokrati, ljudska stranka in svobodnjaki, manjše stranke pa imajo velike težave in se bodo borile za vstop v državni zbor. Je pa pomembno, da so koroški Slovenci dejavni v različnih političnih strankah, saj lahko tako učinkoviteje lobirajo.
Za koroške Slovence bodo pomembne deželnozborske volitve, kjer bo imela Ana Blatnik, zdaj članica zveznega sveta, dobre možnosti za mesto poslanke v koroškem deželnem zboru, je prepričan Šturm. Glede parlamentarnih volitev pa ga tudi morebitna črno-modra vladna koalicija ne skrbi.
“Jaz sem to že enkrat doživel in nisem imel najslabše izkušnje.”
Zveza Slovencev na Madžarskem je to jesen v Slovenskem domu v Monoštru četrtič pripravila trimesečni tečaj slovenskega jezika. Namenjen je predvsem začetnikom, toda nekaj tečajnikov ime že nekaj izkušenj z učenjem slovenskega jezika. Kdo so tečajniki, je zanimalo Silvo Eöry, ki se je ob tem pogovarjala tudi z učiteljem Norbertom Gerenčerjem. Madžar, ki nima slovenskih korenin, za slovenščino pa se je navdušil v prvem letniku študija ruščine, je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj?
Prisluhnite tokratni oddaji.
Še enkrat pa spomnimo tudi 49. Barkovljanke, ki ji je letos veter v jadra dala tudi slovenska skupnost iz Furlanije Julijske krajine!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov