Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 16.10.2017

16.10.2017


Avstrija po parlamentarnih volitvah v desno, Koroška v modri barvi svobodnjakov. Na Solbici v Reziji odprli nov muzej. Spomin na začetke Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Slovensko društvo v Budimpešti praznuje, poklon Avgustu Pavlu na Gornjem Seniku. 47-let uspešnega čezmejnega sodelovanj mladih likovnikov.

Rezultati  parlamentarnih volitev v Avstriji, sodeč po prvih odzivih, tam živečih rojakov niso presenetili, razen morda hudega poraza Zelenih, ki na avstrijskem Koroškem sodelujejo tudi v deželni vladi skupaj s socialdemokrati in ljudsko stranko.

Kaj  pa parlamentarne volitve pomenijo za deželnozborske volitve marca prihodnje leto. Tudi o tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z dolgoletnim novinarjem Jankom Kulmeschem, ki ugotavlja,da so bile analize javnega mnenja in volilne napovedi kar točne. Glede napovedi, kako bo rezultat vplival na politične razmere na ravni Južne Koroške, pa ni prav optimističen.  Vse možnosti so odprte, saj je znano, da Svobodnjaki in tudi koroška Ljudska stranka, niso prav naklonjeni slovenski manjšini.

“Koroški Slovenci se bodo morali enotno zavzeti za svoje pravice in se jasno upreti morebitnim nacionalističnim prizadevanjem. Če se ne bodo jasno uprli, bo zanje zelo težko.”

Daljši pogovor z Jankom Kulmeschem, dolgoletnim novinarjem tednika Novice, lahko poslušate v prvem delu oddaje.

Zbrali smo tudi nekaj odzivov predstavnikov nekaterih organizacij koroških Slovencev.

Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik napoveduje, da se bo čim prej sestal s predstavniki nove vladne koalicije, ko bo ta seveda oblikovana, in jih opozoril na nujnost sistemske ureditve financiranja manjšin,  sprejem novele zakona o pospeševanju tiska, ki je zaradi volitev obležal v predalu, ter novelizacijo zakona o narodnih skupnostih.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm ne glede na možne vladne koalicije tektonskih premikov ne pričakuje.

Velika poraženka parlamentarnih volitev je stranka Zelenih in njena poslanka v koroškem deželnem zboru Zalka Kuchling razočaranja ne skriva, saj kljub razhajanjem znotraj stranke tako slabega rezultata ni pričakovala.

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar si od nove vladne koalicije ne obeta nič dobrega. Poraz Zelenih pripisuje notranjim razmeram – odhodu mladih, odstopu predsednice – ter napačnemu izboru osrednje volilne teme. Ekologija, ugotavlja, ni več  tema, s katero bi lahko pridobili volivce. Rezultati parlamentarnih volitev niso spodbudni niti za prihajajoče deželnozborske volitve, med drugim ugotavlja Gabriel Hribar.

O rezultatih parlamentarnih volitev v Avstriji in morebitnih posledicah za tam živečo slovensko narodno skupnost smo govorili tudi v ponedeljkovem Studiu ob 17.00.

Novo domovanje Zverinic iz Rezije in drugih pravljic

V Reziji pod zahodnim robom Kanina je bil v soboto velik praznik, za mnoge pravzaprav zgodovinski dan. V Plocovi hiši na Solbici so slovesno odprli nov rezijanski etnografski muzej in večnamenski kulturni center. Pod skupno streho bodo sprejeli tudi slovenska kulturna društva v dolini, ki jo občasno še prekrivajo sence političnih dvomov o slovenskih koreninah dela tamkajšnjih ljudi in njihovem slovenskem narečju.

Nov muzej v Reziji

foto: SKGZ

Bilo je težko, toda …

Rojaki na Hrvaškem praznujejo letos več jubilejev, poleg posameznih društev v Splitu, Šibeniku, Čabru in Buzetu slavi tudi krovna organizacija, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki deluje že četrt stoletja.

Ustanovljena je bila ob koncu januarja (31.1.1992) kot zveza Slovencev na Hrvaškem in je povezala takratna tri društva, Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, Kulturno-umetniško društvo Slovenski dom v Karlovcu in Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež. Predsednik Bazovice Vinko Žibert je prevzel tudi vodstvo Zveze in prav njemu gre velika zahvala, da se je krovna organizacija tedaj postavila na noge. V drugih dveh društvih namreč pravih sogovornikov ni bilo glede na to, da je zagrebško društvo preživljalo težke trenutke in burne spremembe, karlovško pa se je od sodelovanja v Zvezi takoj po registraciji ogradilo, maja pa se je vanjo vključilo novo nastalo, istoimensko društvo iz Splita. Zveza Slovencev se je leta 1996 preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in sedež preselila v Zagreb.

Nedavna proslava ob jubileju Zveze je bila tudi priložnost za pogovor o spremembah po osamosvojitvi in težavah pri urejanju statusa, v času, ko so rojaki spoznali, da se morajo organizirano povezati v prizadevanju za ohranitev osnovnih pravic. Tudi o tem se Marjana Mirković pogovarja z  že vrsto let zelo dejavno rojakinjo Ivanko Nikčević, Primorko, ki živi v Zagrebu.

Slovesno v Porabju in Budimpešti

Pridružimo se porabskim Slovencem, ki so pred sedežem državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku odkrili doprsni kip Avgusta Pavla.

Z rojaki v Budimpešti praznujemo 27-letnico delovanja Slovenskega društva.  Na”Slovenski dan”, začel se je z mašo, ki jo je vodil župnik Dejan Horvat iz župnije Markovci, so medse povabili tudi pevke iz Števanovcev v Porabju, Pevsko skupino Studenec iz Pivke, člane Kulturnega društva Mavrica iz Novega Mesta – ti so med drugim poskrbeli tudi za slikarsko razstavo, seveda pa so na prireditvi prepevali tudi pevci Slovenskega društva.

Najstarejše čezmejno povezovanje mladih umetnikov

Spregovorimo pa tudi o pomenu mednarodne likovne kolonije mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz Slovenije,  z avstrijske Koroške, iz Porabja in Furlanije Julijske krajine. Gre za najstarejše čezmejno sodelovanje mladih umetnikov. Začelo se je leta 1970 v težkih časih za koroške Slovence, ko so v Vuzenici na tamkajšnjo osnovno šolo povabili 25 mladih s senčne stani Karavank, da bi pomagali pri boju za ohranitev slovenske besede  na Južnem Koroškem. Prvih 20 let  so se na kolonij v Vuzenici družili Korošci z obeh strani Karavank, nato pa so se jim pridružili še mladi rojaki iz Porabja in Furlanije Julijske krajine.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 16.10.2017

16.10.2017


Avstrija po parlamentarnih volitvah v desno, Koroška v modri barvi svobodnjakov. Na Solbici v Reziji odprli nov muzej. Spomin na začetke Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Slovensko društvo v Budimpešti praznuje, poklon Avgustu Pavlu na Gornjem Seniku. 47-let uspešnega čezmejnega sodelovanj mladih likovnikov.

Rezultati  parlamentarnih volitev v Avstriji, sodeč po prvih odzivih, tam živečih rojakov niso presenetili, razen morda hudega poraza Zelenih, ki na avstrijskem Koroškem sodelujejo tudi v deželni vladi skupaj s socialdemokrati in ljudsko stranko.

Kaj  pa parlamentarne volitve pomenijo za deželnozborske volitve marca prihodnje leto. Tudi o tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z dolgoletnim novinarjem Jankom Kulmeschem, ki ugotavlja,da so bile analize javnega mnenja in volilne napovedi kar točne. Glede napovedi, kako bo rezultat vplival na politične razmere na ravni Južne Koroške, pa ni prav optimističen.  Vse možnosti so odprte, saj je znano, da Svobodnjaki in tudi koroška Ljudska stranka, niso prav naklonjeni slovenski manjšini.

“Koroški Slovenci se bodo morali enotno zavzeti za svoje pravice in se jasno upreti morebitnim nacionalističnim prizadevanjem. Če se ne bodo jasno uprli, bo zanje zelo težko.”

Daljši pogovor z Jankom Kulmeschem, dolgoletnim novinarjem tednika Novice, lahko poslušate v prvem delu oddaje.

Zbrali smo tudi nekaj odzivov predstavnikov nekaterih organizacij koroških Slovencev.

Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik napoveduje, da se bo čim prej sestal s predstavniki nove vladne koalicije, ko bo ta seveda oblikovana, in jih opozoril na nujnost sistemske ureditve financiranja manjšin,  sprejem novele zakona o pospeševanju tiska, ki je zaradi volitev obležal v predalu, ter novelizacijo zakona o narodnih skupnostih.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm ne glede na možne vladne koalicije tektonskih premikov ne pričakuje.

Velika poraženka parlamentarnih volitev je stranka Zelenih in njena poslanka v koroškem deželnem zboru Zalka Kuchling razočaranja ne skriva, saj kljub razhajanjem znotraj stranke tako slabega rezultata ni pričakovala.

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar si od nove vladne koalicije ne obeta nič dobrega. Poraz Zelenih pripisuje notranjim razmeram – odhodu mladih, odstopu predsednice – ter napačnemu izboru osrednje volilne teme. Ekologija, ugotavlja, ni več  tema, s katero bi lahko pridobili volivce. Rezultati parlamentarnih volitev niso spodbudni niti za prihajajoče deželnozborske volitve, med drugim ugotavlja Gabriel Hribar.

O rezultatih parlamentarnih volitev v Avstriji in morebitnih posledicah za tam živečo slovensko narodno skupnost smo govorili tudi v ponedeljkovem Studiu ob 17.00.

Novo domovanje Zverinic iz Rezije in drugih pravljic

V Reziji pod zahodnim robom Kanina je bil v soboto velik praznik, za mnoge pravzaprav zgodovinski dan. V Plocovi hiši na Solbici so slovesno odprli nov rezijanski etnografski muzej in večnamenski kulturni center. Pod skupno streho bodo sprejeli tudi slovenska kulturna društva v dolini, ki jo občasno še prekrivajo sence političnih dvomov o slovenskih koreninah dela tamkajšnjih ljudi in njihovem slovenskem narečju.

Nov muzej v Reziji

foto: SKGZ

Bilo je težko, toda …

Rojaki na Hrvaškem praznujejo letos več jubilejev, poleg posameznih društev v Splitu, Šibeniku, Čabru in Buzetu slavi tudi krovna organizacija, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki deluje že četrt stoletja.

Ustanovljena je bila ob koncu januarja (31.1.1992) kot zveza Slovencev na Hrvaškem in je povezala takratna tri društva, Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, Kulturno-umetniško društvo Slovenski dom v Karlovcu in Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež. Predsednik Bazovice Vinko Žibert je prevzel tudi vodstvo Zveze in prav njemu gre velika zahvala, da se je krovna organizacija tedaj postavila na noge. V drugih dveh društvih namreč pravih sogovornikov ni bilo glede na to, da je zagrebško društvo preživljalo težke trenutke in burne spremembe, karlovško pa se je od sodelovanja v Zvezi takoj po registraciji ogradilo, maja pa se je vanjo vključilo novo nastalo, istoimensko društvo iz Splita. Zveza Slovencev se je leta 1996 preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in sedež preselila v Zagreb.

Nedavna proslava ob jubileju Zveze je bila tudi priložnost za pogovor o spremembah po osamosvojitvi in težavah pri urejanju statusa, v času, ko so rojaki spoznali, da se morajo organizirano povezati v prizadevanju za ohranitev osnovnih pravic. Tudi o tem se Marjana Mirković pogovarja z  že vrsto let zelo dejavno rojakinjo Ivanko Nikčević, Primorko, ki živi v Zagrebu.

Slovesno v Porabju in Budimpešti

Pridružimo se porabskim Slovencem, ki so pred sedežem državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku odkrili doprsni kip Avgusta Pavla.

Z rojaki v Budimpešti praznujemo 27-letnico delovanja Slovenskega društva.  Na”Slovenski dan”, začel se je z mašo, ki jo je vodil župnik Dejan Horvat iz župnije Markovci, so medse povabili tudi pevke iz Števanovcev v Porabju, Pevsko skupino Studenec iz Pivke, člane Kulturnega društva Mavrica iz Novega Mesta – ti so med drugim poskrbeli tudi za slikarsko razstavo, seveda pa so na prireditvi prepevali tudi pevci Slovenskega društva.

Najstarejše čezmejno povezovanje mladih umetnikov

Spregovorimo pa tudi o pomenu mednarodne likovne kolonije mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz Slovenije,  z avstrijske Koroške, iz Porabja in Furlanije Julijske krajine. Gre za najstarejše čezmejno sodelovanje mladih umetnikov. Začelo se je leta 1970 v težkih časih za koroške Slovence, ko so v Vuzenici na tamkajšnjo osnovno šolo povabili 25 mladih s senčne stani Karavank, da bi pomagali pri boju za ohranitev slovenske besede  na Južnem Koroškem. Prvih 20 let  so se na kolonij v Vuzenici družili Korošci z obeh strani Karavank, nato pa so se jim pridružili še mladi rojaki iz Porabja in Furlanije Julijske krajine.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


06.09.2021

'Mi smo mali šolarji, bi radi se učili'

Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.


30.08.2021

Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.


23.08.2021

'Naša identiteta ni le slovenska, je tudi evropska, in to nas bogati'

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.


16.08.2021

'Slovenci smo bili, smo in to naj ostanejo tudi naši otroci'

Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.


09.08.2021

Razigrano, kreativno in športno aktivno

Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!


05.07.2021

Med nami ni meja, razen če si jih ne postavimo sami

Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.


28.06.2021

Več pozornosti in več sodelovanja

Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!


21.06.2021

Svobodni mediji in neodvisno pravosodje

Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.


14.06.2021

Poletje je tu!

Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.


07.06.2021

Z odprtimi vrati proti predsodkom

Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.


31.05.2021

Dobro delo, veliki dosežki in pomembne nagrade

Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!


24.05.2021

Pozornost ne škodi

Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?


17.05.2021

Korak za korakom do svojih pravic

66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?


10.05.2021

Kulturno življenje se vrača - postopoma in previdno

Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.


03.05.2021

Maj je tu!

Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!


26.04.2021

Do vidnejše dvojezičnosti tudi z odmevnimi akcijami

Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.


19.04.2021

Veliko več kot simbolni prostor kulture

S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!


12.04.2021

'Bolj sproščena uporaba dvojezičnosti, je velik izziv'

V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.


05.04.2021

Pesem nas povezuje

Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.


29.03.2021

'Novih izzivov se ne smemo bati'

Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!


Stran 7 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov