Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 28.1.2019

28.01.2019


Obisk vodstva državnega zbora v Trstu, dr. Sara Brezigar o novih učnih metodah, dr. Janko Zerzer o Tischlerjevi nagradi, Nikoleta Vajda Nagy o vrnitvi na delo, Alen Udovič o smučišču Platak

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji.

In kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji? Kot pojasnjuje predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je rešitev dvotirna.

»Kar zadeva Primorski dnevnik, novo zakonsko besedilo določa, da lahko še naprej dobiva denar iz proračuna na osnovi zakona za založniške dejavnosti. To pomeni, da verjetno ne bo vidnih sprememb pri finančni dotaciji.«

Drugače je s tednikoma Novi Matajur in Novi glas. Zakon določa, da bo financiranje za ta tednika ostalo nespremenjeno še  tri leta, nato pa se sklad za tednike, ki ne dobivajo več kot 500.000 evrov, ukine. Kot pravi Pavšič, gre tudi tu za dva različna primera in različne težave.

»Medtem ko sredstva za Novi Matajur predstavljajo približno 35, 40 odstotkov celotnega prihodka, za Novi glas predstavlja manj kot 10 odstotkov. Temu  ustrezne bodo tudi težave, če se sklad resnično ukine. Na nas je, da v tem času skušamo spremeniti to besedilo, da zagotovimo obema tednikoma normalno finančno dotacijo, kot so jo imeli doslej.«

Italijanska vlada je prvotno nameravala povsem ukiniti podporo tiskanim medijem, nato pa postopno v treh letih. Na koncu je podpora ostala in zasluge za to ima, je prepričan Pavšič tudi Slovenija.

»Mislim, da se je vrh te pomoči pokazal, ko je slovenski zunanji minister obiskal kolego  v Rimu. Vem, da so potem tudi v parlamentu in vladnih strankah o tem razpravljali. S predsednikom SSO Bandljem sva bila v Rimu dvakrat. V pogovorih z načelniki senatnih skupin Gibanja 5 zvezd in tudi Lige sva ugotovila, da so razumeli, da je v deželi in Sloveniji velika podpora našim časopisom, zato so našli neko rešitev, ki je iz predvidenih rezov črtala manjšinske časopise.«        

Časopisi narodnih manjšin namreč niso primerljivi z drugimi časopisi na medijskem trgu, saj je število bralcev omejeno, manj možnosti je tudi za oglaševalce. Ob tem pa je predsednik krovne SKGZ tudi nekoliko zadržan.

»Upam, da bo ta zadeva vzdržala, da se ne bomo morali prihodnje leto spet ukvarjati s temi problemi, kajti zakoni so, ampak zakoni se lahko tudi spreminjajo

In to zelo hitro. Največja nevarnost bi bila, če bi se italijanska vlada odločila, da ne bo več financirala tiskanih medijev, še dodaja Pavšič. Ob odločni podpori slovenske diplomacije  rojakom v Italiji in ohranitvi njihovih časopisov ne razume, kako to, da se Slovenija in Avstrija ne moreta dogovoriti glede financiranja tednika koroških Slovencev Novice.

Dobri odnosi Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine

Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je 24.1.2019 obiskal Trst in se tam srečal s predstavniki slovenskih rojakov, zatem deželnega parlamenta in vlade Furlanije Julijske krajine ter županom mesta. V pogovorih se je seznanil z aktualno narodnostno problematiko, s predstavniki deželnih in mestne oblasti pa izmenjal poglede na niz skupnih tem čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih vezi.

Kot poroča Mirjam Muženič sta Slovenija in sosednja Furlanija Julijska krajina naklonjeni oblikovanju stalnega omizja za izmenjavo dobrih praks na zakonodajnem področju. Gre za skupno  delovno telo, v katerem bi poslanci z obeh strani razpravljali o razlikah v zakonih in morebiti izboljšavah in uskladitvah na različnih področjih. Predsednik deželnega parlamenta Piero Mauro Zanin je prepričan, da bi lahko tako izboljšali položaj obeh narodnih skupnosti.

»Gre tudi za sodelovanje pri krepitvi narodnostne pripadnosti za slovensko skupnost v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v slovenski Istri, kot pomembnih elementov sožitja med narodi. In te imajo moralno moč sporočiti Evropski uniji, da je nujna sprememba iz Evrope bank v Evropo skupnosti in dežel.«

Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan podpira predlog. Pogovori o tem se bodo sicer nadaljevali jeseni v Ljubljani. In kako ocenjuje položaj Slovencev v Italiji?

»Okolje se spreminja, kar vidijo sami predstavniki slovenske skupnosti, spreminja se Furlanija Julijska krajina, Italija in svet, v katerem živimo. To pomeni, da bo tudi samo organiziranje skupnosti moralo iti korak naprej… Danes imamo ljudi, ki nas razumejo, in temu se bo morala prilagoditi tudi slovenska skupnost.«

V ospredju narodnostnih načrtov in pogovorov je zagotovljeno mesto Slovencu v deželnem in državnem parlamentu. Vse pogosteje je ob teh razpravah slišati besedni zvezi pozitivna recipročnost ali pozitivna diskriminacija. Poleg tega sta trenutno aktualni tudi vprašanji statusa deželnega urada za slovenski jezik in matura na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer bodo morali dijaki pisati še dodaten test iz italijanščine.

Mali otroci mali problemi, veliki otroci veliki problemi

Rojaki v Italiji so ponosnih na šole s slovenskim učnim jezikom,  ki so nekoč pomenile simbolno priznanje narodni skupnosti. Toda razmere se tudi tu spreminjajo. Vpis v slovenske šole se povečuje, kakovost, znanje slovenskega jezika pa se slabša.

Doktorica Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ponazarja to težavo s priredbo italijanskega pregovora.

»Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave, je znani italijanski pregovor,  ki lahko velja tudi za učenje jezika. Prej ko se otrok sreča s slovenščino, manjše bodo težave.«  

V slovenskih vrtcih in šolah v Italiji je namreč vpisanih vse več otrok brez ali z malo znanja slovenskega jezika in ta nova realnost je velik izziv za vzgojitelje in učitelje v teh vrtcih in šolah. V okviru projekta Eduka2, namenjenega krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja, je tako skupina strokovnjakov oblikovala didaktično gradivo za pomoč vzgojiteljem in učiteljem pri približevanju slovenščine najmlajšim.

Tematike so prilagojene, pravi doktorica Sara Brezigar. Gre za teme, ki so uporabne v vsakdanjem življenju.

»Ukvarjali smo se z oblačili, s hrano, to so ponavadi besede, ki jih uporabljamo v italijanščini, ker pač kupujemo v trgovinah, kjer so vsi napisi v italijanščini, in potem avtomatično jih uporabljamo tudi doma. Projekt je bil priložnost, da te najmlajše otroke naučimo izrazoslovja, ki se uporablja vsak dan in celo življenje. To je bila za nas priložnost, da krepimo jezik tam, kjer ga največ uporabljajo.«

Jubilejna 40. Tischlerjeva nagrada in druge zgodbe…

S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. “Vedno se je boril proti asimilaciji narodne skupnosti, vedno se je upiral izumrtju svoje vasi in svoje materinščine”, je ob podelitvi nagrade dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in govor sklenil z mislijo, da je bila slovenska beseda, narečna in pisna, Zerzerjeva velika ljubezen, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, pa je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!

Kako je nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroški Slovencev in Krščanska kulturna zveza, sprejel njen dolgoletni vodja Janko Zerzer, lahko slišite v tokratni oddaji.  V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy, ki se je po več kot štiriletnem premoru vrnila na Zvezo. Madžarska omogoča tri leta porodniškega dopusta, toda večina jih izkoristi le dve leti. Zakaj? Prisluhnite!

 

Ustavimo se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki se ponaša s pogledom na morje. Vodi ga rojak Alen Udovič.

 


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 28.1.2019

28.01.2019


Obisk vodstva državnega zbora v Trstu, dr. Sara Brezigar o novih učnih metodah, dr. Janko Zerzer o Tischlerjevi nagradi, Nikoleta Vajda Nagy o vrnitvi na delo, Alen Udovič o smučišču Platak

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji.

In kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji? Kot pojasnjuje predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je rešitev dvotirna.

»Kar zadeva Primorski dnevnik, novo zakonsko besedilo določa, da lahko še naprej dobiva denar iz proračuna na osnovi zakona za založniške dejavnosti. To pomeni, da verjetno ne bo vidnih sprememb pri finančni dotaciji.«

Drugače je s tednikoma Novi Matajur in Novi glas. Zakon določa, da bo financiranje za ta tednika ostalo nespremenjeno še  tri leta, nato pa se sklad za tednike, ki ne dobivajo več kot 500.000 evrov, ukine. Kot pravi Pavšič, gre tudi tu za dva različna primera in različne težave.

»Medtem ko sredstva za Novi Matajur predstavljajo približno 35, 40 odstotkov celotnega prihodka, za Novi glas predstavlja manj kot 10 odstotkov. Temu  ustrezne bodo tudi težave, če se sklad resnično ukine. Na nas je, da v tem času skušamo spremeniti to besedilo, da zagotovimo obema tednikoma normalno finančno dotacijo, kot so jo imeli doslej.«

Italijanska vlada je prvotno nameravala povsem ukiniti podporo tiskanim medijem, nato pa postopno v treh letih. Na koncu je podpora ostala in zasluge za to ima, je prepričan Pavšič tudi Slovenija.

»Mislim, da se je vrh te pomoči pokazal, ko je slovenski zunanji minister obiskal kolego  v Rimu. Vem, da so potem tudi v parlamentu in vladnih strankah o tem razpravljali. S predsednikom SSO Bandljem sva bila v Rimu dvakrat. V pogovorih z načelniki senatnih skupin Gibanja 5 zvezd in tudi Lige sva ugotovila, da so razumeli, da je v deželi in Sloveniji velika podpora našim časopisom, zato so našli neko rešitev, ki je iz predvidenih rezov črtala manjšinske časopise.«        

Časopisi narodnih manjšin namreč niso primerljivi z drugimi časopisi na medijskem trgu, saj je število bralcev omejeno, manj možnosti je tudi za oglaševalce. Ob tem pa je predsednik krovne SKGZ tudi nekoliko zadržan.

»Upam, da bo ta zadeva vzdržala, da se ne bomo morali prihodnje leto spet ukvarjati s temi problemi, kajti zakoni so, ampak zakoni se lahko tudi spreminjajo

In to zelo hitro. Največja nevarnost bi bila, če bi se italijanska vlada odločila, da ne bo več financirala tiskanih medijev, še dodaja Pavšič. Ob odločni podpori slovenske diplomacije  rojakom v Italiji in ohranitvi njihovih časopisov ne razume, kako to, da se Slovenija in Avstrija ne moreta dogovoriti glede financiranja tednika koroških Slovencev Novice.

Dobri odnosi Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine

Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je 24.1.2019 obiskal Trst in se tam srečal s predstavniki slovenskih rojakov, zatem deželnega parlamenta in vlade Furlanije Julijske krajine ter županom mesta. V pogovorih se je seznanil z aktualno narodnostno problematiko, s predstavniki deželnih in mestne oblasti pa izmenjal poglede na niz skupnih tem čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih vezi.

Kot poroča Mirjam Muženič sta Slovenija in sosednja Furlanija Julijska krajina naklonjeni oblikovanju stalnega omizja za izmenjavo dobrih praks na zakonodajnem področju. Gre za skupno  delovno telo, v katerem bi poslanci z obeh strani razpravljali o razlikah v zakonih in morebiti izboljšavah in uskladitvah na različnih področjih. Predsednik deželnega parlamenta Piero Mauro Zanin je prepričan, da bi lahko tako izboljšali položaj obeh narodnih skupnosti.

»Gre tudi za sodelovanje pri krepitvi narodnostne pripadnosti za slovensko skupnost v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v slovenski Istri, kot pomembnih elementov sožitja med narodi. In te imajo moralno moč sporočiti Evropski uniji, da je nujna sprememba iz Evrope bank v Evropo skupnosti in dežel.«

Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan podpira predlog. Pogovori o tem se bodo sicer nadaljevali jeseni v Ljubljani. In kako ocenjuje položaj Slovencev v Italiji?

»Okolje se spreminja, kar vidijo sami predstavniki slovenske skupnosti, spreminja se Furlanija Julijska krajina, Italija in svet, v katerem živimo. To pomeni, da bo tudi samo organiziranje skupnosti moralo iti korak naprej… Danes imamo ljudi, ki nas razumejo, in temu se bo morala prilagoditi tudi slovenska skupnost.«

V ospredju narodnostnih načrtov in pogovorov je zagotovljeno mesto Slovencu v deželnem in državnem parlamentu. Vse pogosteje je ob teh razpravah slišati besedni zvezi pozitivna recipročnost ali pozitivna diskriminacija. Poleg tega sta trenutno aktualni tudi vprašanji statusa deželnega urada za slovenski jezik in matura na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer bodo morali dijaki pisati še dodaten test iz italijanščine.

Mali otroci mali problemi, veliki otroci veliki problemi

Rojaki v Italiji so ponosnih na šole s slovenskim učnim jezikom,  ki so nekoč pomenile simbolno priznanje narodni skupnosti. Toda razmere se tudi tu spreminjajo. Vpis v slovenske šole se povečuje, kakovost, znanje slovenskega jezika pa se slabša.

Doktorica Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ponazarja to težavo s priredbo italijanskega pregovora.

»Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave, je znani italijanski pregovor,  ki lahko velja tudi za učenje jezika. Prej ko se otrok sreča s slovenščino, manjše bodo težave.«  

V slovenskih vrtcih in šolah v Italiji je namreč vpisanih vse več otrok brez ali z malo znanja slovenskega jezika in ta nova realnost je velik izziv za vzgojitelje in učitelje v teh vrtcih in šolah. V okviru projekta Eduka2, namenjenega krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja, je tako skupina strokovnjakov oblikovala didaktično gradivo za pomoč vzgojiteljem in učiteljem pri približevanju slovenščine najmlajšim.

Tematike so prilagojene, pravi doktorica Sara Brezigar. Gre za teme, ki so uporabne v vsakdanjem življenju.

»Ukvarjali smo se z oblačili, s hrano, to so ponavadi besede, ki jih uporabljamo v italijanščini, ker pač kupujemo v trgovinah, kjer so vsi napisi v italijanščini, in potem avtomatično jih uporabljamo tudi doma. Projekt je bil priložnost, da te najmlajše otroke naučimo izrazoslovja, ki se uporablja vsak dan in celo življenje. To je bila za nas priložnost, da krepimo jezik tam, kjer ga največ uporabljajo.«

Jubilejna 40. Tischlerjeva nagrada in druge zgodbe…

S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. “Vedno se je boril proti asimilaciji narodne skupnosti, vedno se je upiral izumrtju svoje vasi in svoje materinščine”, je ob podelitvi nagrade dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in govor sklenil z mislijo, da je bila slovenska beseda, narečna in pisna, Zerzerjeva velika ljubezen, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, pa je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!

Kako je nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroški Slovencev in Krščanska kulturna zveza, sprejel njen dolgoletni vodja Janko Zerzer, lahko slišite v tokratni oddaji.  V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy, ki se je po več kot štiriletnem premoru vrnila na Zvezo. Madžarska omogoča tri leta porodniškega dopusta, toda večina jih izkoristi le dve leti. Zakaj? Prisluhnite!

 

Ustavimo se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki se ponaša s pogledom na morje. Vodi ga rojak Alen Udovič.

 


18.09.2017

Sotočja 18.9.2017

Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.


11.09.2017

Sotočja 11.9.2017

Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.


04.09.2017

Sotočja 4.9.2017

O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.


28.08.2017

Sotočja 28.8.2017

Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.


21.08.2017

Sotočja 21.8.2017

»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.


07.08.2017

Sotočja 7.8.2017

Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.


14.08.2017

Sotočja

Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


31.07.2017

SOTOČJA 31.7.2017

Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.


24.07.2017

Sotočja 24.7.2017

Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


17.07.2017

Sotočja 17.7.2017

Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.


10.07.2017

Sotočja 10.7.2017

O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.


03.07.2017

Sotočja 3.7.2017

Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.


26.06.2017

Sotočja 26.6.2017

S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.


19.06.2017

Sotočja 19.6.2017

Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.


12.06.2017

Sotočja 12.6.2017

Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.


05.06.2017

Sotočja 5.6.2017

Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!


29.05.2017

Sotočja 29.5.2017

Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.


22.05.2017

Sotočja 22.5.2017

V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.


15.05.2017

Sotočja 15. 5.2017

Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.


08.05.2017

Sotočja 8.5.2017

Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.


Stran 17 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov