Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 28.1.2019

28.01.2019


Obisk vodstva državnega zbora v Trstu, dr. Sara Brezigar o novih učnih metodah, dr. Janko Zerzer o Tischlerjevi nagradi, Nikoleta Vajda Nagy o vrnitvi na delo, Alen Udovič o smučišču Platak

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji.

In kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji? Kot pojasnjuje predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je rešitev dvotirna.

»Kar zadeva Primorski dnevnik, novo zakonsko besedilo določa, da lahko še naprej dobiva denar iz proračuna na osnovi zakona za založniške dejavnosti. To pomeni, da verjetno ne bo vidnih sprememb pri finančni dotaciji.«

Drugače je s tednikoma Novi Matajur in Novi glas. Zakon določa, da bo financiranje za ta tednika ostalo nespremenjeno še  tri leta, nato pa se sklad za tednike, ki ne dobivajo več kot 500.000 evrov, ukine. Kot pravi Pavšič, gre tudi tu za dva različna primera in različne težave.

»Medtem ko sredstva za Novi Matajur predstavljajo približno 35, 40 odstotkov celotnega prihodka, za Novi glas predstavlja manj kot 10 odstotkov. Temu  ustrezne bodo tudi težave, če se sklad resnično ukine. Na nas je, da v tem času skušamo spremeniti to besedilo, da zagotovimo obema tednikoma normalno finančno dotacijo, kot so jo imeli doslej.«

Italijanska vlada je prvotno nameravala povsem ukiniti podporo tiskanim medijem, nato pa postopno v treh letih. Na koncu je podpora ostala in zasluge za to ima, je prepričan Pavšič tudi Slovenija.

»Mislim, da se je vrh te pomoči pokazal, ko je slovenski zunanji minister obiskal kolego  v Rimu. Vem, da so potem tudi v parlamentu in vladnih strankah o tem razpravljali. S predsednikom SSO Bandljem sva bila v Rimu dvakrat. V pogovorih z načelniki senatnih skupin Gibanja 5 zvezd in tudi Lige sva ugotovila, da so razumeli, da je v deželi in Sloveniji velika podpora našim časopisom, zato so našli neko rešitev, ki je iz predvidenih rezov črtala manjšinske časopise.«        

Časopisi narodnih manjšin namreč niso primerljivi z drugimi časopisi na medijskem trgu, saj je število bralcev omejeno, manj možnosti je tudi za oglaševalce. Ob tem pa je predsednik krovne SKGZ tudi nekoliko zadržan.

»Upam, da bo ta zadeva vzdržala, da se ne bomo morali prihodnje leto spet ukvarjati s temi problemi, kajti zakoni so, ampak zakoni se lahko tudi spreminjajo

In to zelo hitro. Največja nevarnost bi bila, če bi se italijanska vlada odločila, da ne bo več financirala tiskanih medijev, še dodaja Pavšič. Ob odločni podpori slovenske diplomacije  rojakom v Italiji in ohranitvi njihovih časopisov ne razume, kako to, da se Slovenija in Avstrija ne moreta dogovoriti glede financiranja tednika koroških Slovencev Novice.

Dobri odnosi Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine

Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je 24.1.2019 obiskal Trst in se tam srečal s predstavniki slovenskih rojakov, zatem deželnega parlamenta in vlade Furlanije Julijske krajine ter županom mesta. V pogovorih se je seznanil z aktualno narodnostno problematiko, s predstavniki deželnih in mestne oblasti pa izmenjal poglede na niz skupnih tem čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih vezi.

Kot poroča Mirjam Muženič sta Slovenija in sosednja Furlanija Julijska krajina naklonjeni oblikovanju stalnega omizja za izmenjavo dobrih praks na zakonodajnem področju. Gre za skupno  delovno telo, v katerem bi poslanci z obeh strani razpravljali o razlikah v zakonih in morebiti izboljšavah in uskladitvah na različnih področjih. Predsednik deželnega parlamenta Piero Mauro Zanin je prepričan, da bi lahko tako izboljšali položaj obeh narodnih skupnosti.

»Gre tudi za sodelovanje pri krepitvi narodnostne pripadnosti za slovensko skupnost v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v slovenski Istri, kot pomembnih elementov sožitja med narodi. In te imajo moralno moč sporočiti Evropski uniji, da je nujna sprememba iz Evrope bank v Evropo skupnosti in dežel.«

Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan podpira predlog. Pogovori o tem se bodo sicer nadaljevali jeseni v Ljubljani. In kako ocenjuje položaj Slovencev v Italiji?

»Okolje se spreminja, kar vidijo sami predstavniki slovenske skupnosti, spreminja se Furlanija Julijska krajina, Italija in svet, v katerem živimo. To pomeni, da bo tudi samo organiziranje skupnosti moralo iti korak naprej… Danes imamo ljudi, ki nas razumejo, in temu se bo morala prilagoditi tudi slovenska skupnost.«

V ospredju narodnostnih načrtov in pogovorov je zagotovljeno mesto Slovencu v deželnem in državnem parlamentu. Vse pogosteje je ob teh razpravah slišati besedni zvezi pozitivna recipročnost ali pozitivna diskriminacija. Poleg tega sta trenutno aktualni tudi vprašanji statusa deželnega urada za slovenski jezik in matura na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer bodo morali dijaki pisati še dodaten test iz italijanščine.

Mali otroci mali problemi, veliki otroci veliki problemi

Rojaki v Italiji so ponosnih na šole s slovenskim učnim jezikom,  ki so nekoč pomenile simbolno priznanje narodni skupnosti. Toda razmere se tudi tu spreminjajo. Vpis v slovenske šole se povečuje, kakovost, znanje slovenskega jezika pa se slabša.

Doktorica Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ponazarja to težavo s priredbo italijanskega pregovora.

»Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave, je znani italijanski pregovor,  ki lahko velja tudi za učenje jezika. Prej ko se otrok sreča s slovenščino, manjše bodo težave.«  

V slovenskih vrtcih in šolah v Italiji je namreč vpisanih vse več otrok brez ali z malo znanja slovenskega jezika in ta nova realnost je velik izziv za vzgojitelje in učitelje v teh vrtcih in šolah. V okviru projekta Eduka2, namenjenega krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja, je tako skupina strokovnjakov oblikovala didaktično gradivo za pomoč vzgojiteljem in učiteljem pri približevanju slovenščine najmlajšim.

Tematike so prilagojene, pravi doktorica Sara Brezigar. Gre za teme, ki so uporabne v vsakdanjem življenju.

»Ukvarjali smo se z oblačili, s hrano, to so ponavadi besede, ki jih uporabljamo v italijanščini, ker pač kupujemo v trgovinah, kjer so vsi napisi v italijanščini, in potem avtomatično jih uporabljamo tudi doma. Projekt je bil priložnost, da te najmlajše otroke naučimo izrazoslovja, ki se uporablja vsak dan in celo življenje. To je bila za nas priložnost, da krepimo jezik tam, kjer ga največ uporabljajo.«

Jubilejna 40. Tischlerjeva nagrada in druge zgodbe…

S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. “Vedno se je boril proti asimilaciji narodne skupnosti, vedno se je upiral izumrtju svoje vasi in svoje materinščine”, je ob podelitvi nagrade dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in govor sklenil z mislijo, da je bila slovenska beseda, narečna in pisna, Zerzerjeva velika ljubezen, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, pa je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!

Kako je nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroški Slovencev in Krščanska kulturna zveza, sprejel njen dolgoletni vodja Janko Zerzer, lahko slišite v tokratni oddaji.  V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy, ki se je po več kot štiriletnem premoru vrnila na Zvezo. Madžarska omogoča tri leta porodniškega dopusta, toda večina jih izkoristi le dve leti. Zakaj? Prisluhnite!

 

Ustavimo se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki se ponaša s pogledom na morje. Vodi ga rojak Alen Udovič.

 


Sotočja

876 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 28.1.2019

28.01.2019


Obisk vodstva državnega zbora v Trstu, dr. Sara Brezigar o novih učnih metodah, dr. Janko Zerzer o Tischlerjevi nagradi, Nikoleta Vajda Nagy o vrnitvi na delo, Alen Udovič o smučišču Platak

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji.

In kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji? Kot pojasnjuje predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je rešitev dvotirna.

»Kar zadeva Primorski dnevnik, novo zakonsko besedilo določa, da lahko še naprej dobiva denar iz proračuna na osnovi zakona za založniške dejavnosti. To pomeni, da verjetno ne bo vidnih sprememb pri finančni dotaciji.«

Drugače je s tednikoma Novi Matajur in Novi glas. Zakon določa, da bo financiranje za ta tednika ostalo nespremenjeno še  tri leta, nato pa se sklad za tednike, ki ne dobivajo več kot 500.000 evrov, ukine. Kot pravi Pavšič, gre tudi tu za dva različna primera in različne težave.

»Medtem ko sredstva za Novi Matajur predstavljajo približno 35, 40 odstotkov celotnega prihodka, za Novi glas predstavlja manj kot 10 odstotkov. Temu  ustrezne bodo tudi težave, če se sklad resnično ukine. Na nas je, da v tem času skušamo spremeniti to besedilo, da zagotovimo obema tednikoma normalno finančno dotacijo, kot so jo imeli doslej.«

Italijanska vlada je prvotno nameravala povsem ukiniti podporo tiskanim medijem, nato pa postopno v treh letih. Na koncu je podpora ostala in zasluge za to ima, je prepričan Pavšič tudi Slovenija.

»Mislim, da se je vrh te pomoči pokazal, ko je slovenski zunanji minister obiskal kolego  v Rimu. Vem, da so potem tudi v parlamentu in vladnih strankah o tem razpravljali. S predsednikom SSO Bandljem sva bila v Rimu dvakrat. V pogovorih z načelniki senatnih skupin Gibanja 5 zvezd in tudi Lige sva ugotovila, da so razumeli, da je v deželi in Sloveniji velika podpora našim časopisom, zato so našli neko rešitev, ki je iz predvidenih rezov črtala manjšinske časopise.«        

Časopisi narodnih manjšin namreč niso primerljivi z drugimi časopisi na medijskem trgu, saj je število bralcev omejeno, manj možnosti je tudi za oglaševalce. Ob tem pa je predsednik krovne SKGZ tudi nekoliko zadržan.

»Upam, da bo ta zadeva vzdržala, da se ne bomo morali prihodnje leto spet ukvarjati s temi problemi, kajti zakoni so, ampak zakoni se lahko tudi spreminjajo

In to zelo hitro. Največja nevarnost bi bila, če bi se italijanska vlada odločila, da ne bo več financirala tiskanih medijev, še dodaja Pavšič. Ob odločni podpori slovenske diplomacije  rojakom v Italiji in ohranitvi njihovih časopisov ne razume, kako to, da se Slovenija in Avstrija ne moreta dogovoriti glede financiranja tednika koroških Slovencev Novice.

Dobri odnosi Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine

Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je 24.1.2019 obiskal Trst in se tam srečal s predstavniki slovenskih rojakov, zatem deželnega parlamenta in vlade Furlanije Julijske krajine ter županom mesta. V pogovorih se je seznanil z aktualno narodnostno problematiko, s predstavniki deželnih in mestne oblasti pa izmenjal poglede na niz skupnih tem čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih vezi.

Kot poroča Mirjam Muženič sta Slovenija in sosednja Furlanija Julijska krajina naklonjeni oblikovanju stalnega omizja za izmenjavo dobrih praks na zakonodajnem področju. Gre za skupno  delovno telo, v katerem bi poslanci z obeh strani razpravljali o razlikah v zakonih in morebiti izboljšavah in uskladitvah na različnih področjih. Predsednik deželnega parlamenta Piero Mauro Zanin je prepričan, da bi lahko tako izboljšali položaj obeh narodnih skupnosti.

»Gre tudi za sodelovanje pri krepitvi narodnostne pripadnosti za slovensko skupnost v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v slovenski Istri, kot pomembnih elementov sožitja med narodi. In te imajo moralno moč sporočiti Evropski uniji, da je nujna sprememba iz Evrope bank v Evropo skupnosti in dežel.«

Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan podpira predlog. Pogovori o tem se bodo sicer nadaljevali jeseni v Ljubljani. In kako ocenjuje položaj Slovencev v Italiji?

»Okolje se spreminja, kar vidijo sami predstavniki slovenske skupnosti, spreminja se Furlanija Julijska krajina, Italija in svet, v katerem živimo. To pomeni, da bo tudi samo organiziranje skupnosti moralo iti korak naprej… Danes imamo ljudi, ki nas razumejo, in temu se bo morala prilagoditi tudi slovenska skupnost.«

V ospredju narodnostnih načrtov in pogovorov je zagotovljeno mesto Slovencu v deželnem in državnem parlamentu. Vse pogosteje je ob teh razpravah slišati besedni zvezi pozitivna recipročnost ali pozitivna diskriminacija. Poleg tega sta trenutno aktualni tudi vprašanji statusa deželnega urada za slovenski jezik in matura na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer bodo morali dijaki pisati še dodaten test iz italijanščine.

Mali otroci mali problemi, veliki otroci veliki problemi

Rojaki v Italiji so ponosnih na šole s slovenskim učnim jezikom,  ki so nekoč pomenile simbolno priznanje narodni skupnosti. Toda razmere se tudi tu spreminjajo. Vpis v slovenske šole se povečuje, kakovost, znanje slovenskega jezika pa se slabša.

Doktorica Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ponazarja to težavo s priredbo italijanskega pregovora.

»Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave, je znani italijanski pregovor,  ki lahko velja tudi za učenje jezika. Prej ko se otrok sreča s slovenščino, manjše bodo težave.«  

V slovenskih vrtcih in šolah v Italiji je namreč vpisanih vse več otrok brez ali z malo znanja slovenskega jezika in ta nova realnost je velik izziv za vzgojitelje in učitelje v teh vrtcih in šolah. V okviru projekta Eduka2, namenjenega krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja, je tako skupina strokovnjakov oblikovala didaktično gradivo za pomoč vzgojiteljem in učiteljem pri približevanju slovenščine najmlajšim.

Tematike so prilagojene, pravi doktorica Sara Brezigar. Gre za teme, ki so uporabne v vsakdanjem življenju.

»Ukvarjali smo se z oblačili, s hrano, to so ponavadi besede, ki jih uporabljamo v italijanščini, ker pač kupujemo v trgovinah, kjer so vsi napisi v italijanščini, in potem avtomatično jih uporabljamo tudi doma. Projekt je bil priložnost, da te najmlajše otroke naučimo izrazoslovja, ki se uporablja vsak dan in celo življenje. To je bila za nas priložnost, da krepimo jezik tam, kjer ga največ uporabljajo.«

Jubilejna 40. Tischlerjeva nagrada in druge zgodbe…

S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. “Vedno se je boril proti asimilaciji narodne skupnosti, vedno se je upiral izumrtju svoje vasi in svoje materinščine”, je ob podelitvi nagrade dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in govor sklenil z mislijo, da je bila slovenska beseda, narečna in pisna, Zerzerjeva velika ljubezen, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, pa je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!

Kako je nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroški Slovencev in Krščanska kulturna zveza, sprejel njen dolgoletni vodja Janko Zerzer, lahko slišite v tokratni oddaji.  V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy, ki se je po več kot štiriletnem premoru vrnila na Zvezo. Madžarska omogoča tri leta porodniškega dopusta, toda večina jih izkoristi le dve leti. Zakaj? Prisluhnite!

 

Ustavimo se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki se ponaša s pogledom na morje. Vodi ga rojak Alen Udovič.

 


03.04.2017

Sotočja 3.4 2017

S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.


27.03.2017

Sotočja 27.03.2017

Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!


20.03.2017

Sotočja 20.3.2017

Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!


13.03.2017

Sotočja 13.3.2017

Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


06.03.2017

Sotočja, 6.3.2017

Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.


27.02.2017

Sotočja 27.2.2017

O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


20.02.2017

Sotočja 20.2.2017

Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.


13.02.2017

Sotočja 13.2.2017

Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.


06.02.2017

Sotočja 6.2.2017

Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.


30.01.2017

Sotočja 30.1. 2017

Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!


25.01.2017

Sotočja 23.1.2017

Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.


23.01.2017

Sotočja 23.1. 2017

Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.


16.01.2017

Sotočja 16.1.2017

Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


09.01.2017

Sotočja 9.1.2017

Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!


02.01.2017

Sotočja 1.2.2017

Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!


26.12.2016

Sotočja 26.12.2016

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


19.12.2016

Sotočja 19.12.2016

V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.


12.12.2016

Sotočja 12.12.2016

Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.


05.12.2016

Sotočja, 05.12.2016

Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.


28.11.2016

Sotočja 28.11.2016

Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.


Stran 19 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov