Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen pomen ima 4. Slofest, v Benečijo z Mariagiulio Pagon, kako Hrvaška (ne)spoštuje evropsko listino o manjšinskih jezikih, pestra gledališka sezona na avstrijskem Koroškem in Podobe pokrajin
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. Pa ne le to. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je festival pred šestimi leti nastal z željo predstaviti vse odlično, kar Slovenci ponujajo mestu in deželi Furlaniji Julijski krajini.
»Že pri prvi izvedbi Slofesta smo se zavedali, da festival potrebujejo tudi Slovenci v Sloveniji, ker nas zelo slabo poznajo. Nenazadnje pa je to priložnost tudi za nas same, da se spoznamo, se povežemo in začnemo našo novo sezono s pravim praznikom.«
In praznik je trajal več dni.
»To je pomembna priložnost, da se govori o slovenski kulturi, dejavnostih in organizacijah v samem središču mesta.«
Je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil Štefan Čok. Kaj vse je letos ponudil Slofest, lahko slišite v tokratni oddaji.
Mariagiulia Pagon je profesorica italijanščine na dvojezični šoli v Špetru. Zavedna beneška Slovenka mlajše generacije je prepričana, da se na žalitve, ki so jih še vedno deležni, ne morejo odzivati z molkom. Ob tem pa dodaja, da sovraštvu nasprotujejo z ljubeznijo do svoje kulturne dediščine in maternega jezika. To dokazujejo tudi s sodelovanjem v domačih slovenskih kulturnih društvih in različnimi tradicionalnimi prireditvami, s katerimi negujejo slovensko kulturno dediščino.
Posebej ponosna pa je, da lahko poučuje na šoli, ki so jo z lastnimi rokami zgradili njihovi starši in ki je zelo pomembna za beneško Slovenijo.
Delati na tej šoli pomeni, da lahko kot profesorica, učiteljica da več in tako razmišljajo vsi, pravi Mariagiulia Pagon.
»Sama šola ima korenine v našem prostoru in je zelo pomembna, ker poleg slovenščine in drugih znanj goji tudi ljubezen do beneške Slovenije. Profesorji imamo poslanstvo, da ohranimo in vnovič oživimo vse naše navade, ki so se skozi leta nekoliko izgubile. To je zelo pomembno.«
Daljši pogovor z zavedno rojakinjo, ki se ji ob pesmi Pojem v Benečijo vedno zasolzijo oči, lahko slišite v prvem delu oddaje.
Na Gornjem Seniku so 20.9.2019 slavnostno odprli obnovljeno dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Za njeno obnovo je Madžarska namenila okrog 250 tisoč evrov.
Kot je ob odprtju poudaril madžarski državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve Miklós Soltész, bi lahko za šolo dali trikrat ali tudi desetkrat več, toda brez vsebine in znanja to ne bi pomenilo nič.
Poleg zahvale vsem, ki se trudijo pristojnim za razvoj slovenske kulture, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi družin.
»Rad bi pozval starše, da se doma s svojimi otroki čim več pogovarjate v slovenskem jeziku. Sami vam bomo pri tem, kolikor lahko, pomagali. Tako boste bogatili tako Madžarsko kot matično domovino Slovenijo. Ponosni morate biti na to, če ste Madžar, Slovenec ali pripadniki katere koli druge narodnosti.«
Da je potrebno učenje slovenskega jezika dvigniti na višji nivo se zaveda tudi ravnateljica gornjeseniške osemletke Ildikó Dončec Treiber.
»Vsi se zavedamo, da sama stavba, čeprav je lepo obnovljena, ni dovolj. Truditi se moramo, da pridobimo čim več otrok in ko jih dobimo, jih moramo na šoli tudi zadržati. To pa lahko dosežemo le s kakovostnim dvojezičnim poukom in kakovostnim učenjem slovenščine.«
Odprtja obnovljene šole se je udeležila tudi nova generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lainšček, ki je v pogovoru s Silvo Eöry zagotovila, da bo tudi njena prioriteta pritegnitev slovenski podjetij v Porabje. To je namreč po mnenju predstavnikov porabskih Slovencev ključno za razvoj območja in utrditev slovenske identitete.
Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih varuje in spodbuja uporabo teh jezikov, ki so sestavni del evropske kulturne dediščine. Uresničevanje listine spremlja odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki se je v okviru obiska na Hrvaškem 12.9.2019 sešel s predstavniki manjšin in oblasti.
Na srečanju je sodelovala tudi skupina članov slovenskih organizacij. Poleg predsednice krovne organizacije Barbare Riman in učiteljic slovenščine na Kvarnerju in v Istri, Andree Šlosar in Vide Srdoč, je na sestanku sodelovala predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora, predsednik slovenskega manjšinskega sveta Reke Boris Rejec in tajnica zagrebškega sveta Agata Klinar Medaković. Strokovnjakom so predstavili aktualni položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ter težave na področju izobraževanja in medijev. In teh ni malo.
Predsednica odbora strokovnjakov in njegova večletna članica, dekanja reške pravne fakultete, dr. Vesna Crnić Grotić je v pogovoru z Marjano Mirković ocenila razmere in opozorila, da je Hrvaška podpisnica te listine, zato je dolžna tudi redno poročati o njenem spoštovanju.
»Hrvaška, ki je podpisnica od leta 1998, pri ratifikaciji je posebno varstvo namenila sedmim jezikom (srbskemu, italijanskemu, madžarskemu, češkemu, slovaškemu, ukrajinskemu in rusinskemu), ne pa tudi slovenskemu, ki bi (poleg istrsko-romunskega) po mnenju odbora ravno tako spadal v ta okvir.«
Hrvaška je izkoristila možnost in iz varstva, ki ga določa listina, izločila t.i. neteritorialne jezike, ki se tradicionalno govorijo, nimajo pa svojega območja. To je postavilo pod vprašaj tudi položaj slovenskega jezika. Toda odbor strokovnjakov je menil drugače in Hrvaška je napovedala umik te rezervacije, česar do danes formalno še ni storila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić:
»Slovenski jezik na začetku ni bil uvrščen med jezike, ki bi jim Hrvaška izrecno priznavala varstvo po listini. Po vztrajanju našega odbora pa je morala sprejeti, da je slovenščina v tradicionalni uporabi na določenih območjih Hrvaške. Poročanje o slovenščini se je tako začelo v prejšnjem, petem ciklu, in takrat smo na pogovore že vabili predstavnike slovenske manjšine, da nam posredujejo informacije o tem, kako država pomaga ali ne pomaga pri ohranjanju slovenščine na Hrvaškem.«
Hrvaško smo prepričali, da je slovenščina teritorialni jezik, saj obstajajo tradicionalna območja, kjer se je vedno govorila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić.
»To je bilo seveda v kontekstu obmejnega spora med državama in občutek sem imela, da je slovenski jezik kolateralna žrtev tega spora, zaradi morebitnega razmišljanja, češ, “če tu govorijo slovenščino, je tu Slovenija,” vendar to ni nujno tako, zato obstajajo manjšine, ki so na tej strani meje …Tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji, česar tega tudi ni bila pripravljena storiti. Hrvaška je na koncu le sprejela, da je v Republiki Hrvaški slovenski jezik tradicionalen. Za naš odbor je to dejstvo in to je naše stališče, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, toda za nas je to potrjeno.«
V oddaji tokrat podrobneje o pestri gledališki in lutkovni sezoni, ki se obeta koroškim Slovencem, ter mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajine, ki je povezal koroške Slovence, lužiške Srbe in Slovence.
Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kakšen pomen ima 4. Slofest, v Benečijo z Mariagiulio Pagon, kako Hrvaška (ne)spoštuje evropsko listino o manjšinskih jezikih, pestra gledališka sezona na avstrijskem Koroškem in Podobe pokrajin
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. Pa ne le to. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je festival pred šestimi leti nastal z željo predstaviti vse odlično, kar Slovenci ponujajo mestu in deželi Furlaniji Julijski krajini.
»Že pri prvi izvedbi Slofesta smo se zavedali, da festival potrebujejo tudi Slovenci v Sloveniji, ker nas zelo slabo poznajo. Nenazadnje pa je to priložnost tudi za nas same, da se spoznamo, se povežemo in začnemo našo novo sezono s pravim praznikom.«
In praznik je trajal več dni.
»To je pomembna priložnost, da se govori o slovenski kulturi, dejavnostih in organizacijah v samem središču mesta.«
Je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil Štefan Čok. Kaj vse je letos ponudil Slofest, lahko slišite v tokratni oddaji.
Mariagiulia Pagon je profesorica italijanščine na dvojezični šoli v Špetru. Zavedna beneška Slovenka mlajše generacije je prepričana, da se na žalitve, ki so jih še vedno deležni, ne morejo odzivati z molkom. Ob tem pa dodaja, da sovraštvu nasprotujejo z ljubeznijo do svoje kulturne dediščine in maternega jezika. To dokazujejo tudi s sodelovanjem v domačih slovenskih kulturnih društvih in različnimi tradicionalnimi prireditvami, s katerimi negujejo slovensko kulturno dediščino.
Posebej ponosna pa je, da lahko poučuje na šoli, ki so jo z lastnimi rokami zgradili njihovi starši in ki je zelo pomembna za beneško Slovenijo.
Delati na tej šoli pomeni, da lahko kot profesorica, učiteljica da več in tako razmišljajo vsi, pravi Mariagiulia Pagon.
»Sama šola ima korenine v našem prostoru in je zelo pomembna, ker poleg slovenščine in drugih znanj goji tudi ljubezen do beneške Slovenije. Profesorji imamo poslanstvo, da ohranimo in vnovič oživimo vse naše navade, ki so se skozi leta nekoliko izgubile. To je zelo pomembno.«
Daljši pogovor z zavedno rojakinjo, ki se ji ob pesmi Pojem v Benečijo vedno zasolzijo oči, lahko slišite v prvem delu oddaje.
Na Gornjem Seniku so 20.9.2019 slavnostno odprli obnovljeno dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Za njeno obnovo je Madžarska namenila okrog 250 tisoč evrov.
Kot je ob odprtju poudaril madžarski državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve Miklós Soltész, bi lahko za šolo dali trikrat ali tudi desetkrat več, toda brez vsebine in znanja to ne bi pomenilo nič.
Poleg zahvale vsem, ki se trudijo pristojnim za razvoj slovenske kulture, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi družin.
»Rad bi pozval starše, da se doma s svojimi otroki čim več pogovarjate v slovenskem jeziku. Sami vam bomo pri tem, kolikor lahko, pomagali. Tako boste bogatili tako Madžarsko kot matično domovino Slovenijo. Ponosni morate biti na to, če ste Madžar, Slovenec ali pripadniki katere koli druge narodnosti.«
Da je potrebno učenje slovenskega jezika dvigniti na višji nivo se zaveda tudi ravnateljica gornjeseniške osemletke Ildikó Dončec Treiber.
»Vsi se zavedamo, da sama stavba, čeprav je lepo obnovljena, ni dovolj. Truditi se moramo, da pridobimo čim več otrok in ko jih dobimo, jih moramo na šoli tudi zadržati. To pa lahko dosežemo le s kakovostnim dvojezičnim poukom in kakovostnim učenjem slovenščine.«
Odprtja obnovljene šole se je udeležila tudi nova generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lainšček, ki je v pogovoru s Silvo Eöry zagotovila, da bo tudi njena prioriteta pritegnitev slovenski podjetij v Porabje. To je namreč po mnenju predstavnikov porabskih Slovencev ključno za razvoj območja in utrditev slovenske identitete.
Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih varuje in spodbuja uporabo teh jezikov, ki so sestavni del evropske kulturne dediščine. Uresničevanje listine spremlja odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki se je v okviru obiska na Hrvaškem 12.9.2019 sešel s predstavniki manjšin in oblasti.
Na srečanju je sodelovala tudi skupina članov slovenskih organizacij. Poleg predsednice krovne organizacije Barbare Riman in učiteljic slovenščine na Kvarnerju in v Istri, Andree Šlosar in Vide Srdoč, je na sestanku sodelovala predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora, predsednik slovenskega manjšinskega sveta Reke Boris Rejec in tajnica zagrebškega sveta Agata Klinar Medaković. Strokovnjakom so predstavili aktualni položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ter težave na področju izobraževanja in medijev. In teh ni malo.
Predsednica odbora strokovnjakov in njegova večletna članica, dekanja reške pravne fakultete, dr. Vesna Crnić Grotić je v pogovoru z Marjano Mirković ocenila razmere in opozorila, da je Hrvaška podpisnica te listine, zato je dolžna tudi redno poročati o njenem spoštovanju.
»Hrvaška, ki je podpisnica od leta 1998, pri ratifikaciji je posebno varstvo namenila sedmim jezikom (srbskemu, italijanskemu, madžarskemu, češkemu, slovaškemu, ukrajinskemu in rusinskemu), ne pa tudi slovenskemu, ki bi (poleg istrsko-romunskega) po mnenju odbora ravno tako spadal v ta okvir.«
Hrvaška je izkoristila možnost in iz varstva, ki ga določa listina, izločila t.i. neteritorialne jezike, ki se tradicionalno govorijo, nimajo pa svojega območja. To je postavilo pod vprašaj tudi položaj slovenskega jezika. Toda odbor strokovnjakov je menil drugače in Hrvaška je napovedala umik te rezervacije, česar do danes formalno še ni storila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić:
»Slovenski jezik na začetku ni bil uvrščen med jezike, ki bi jim Hrvaška izrecno priznavala varstvo po listini. Po vztrajanju našega odbora pa je morala sprejeti, da je slovenščina v tradicionalni uporabi na določenih območjih Hrvaške. Poročanje o slovenščini se je tako začelo v prejšnjem, petem ciklu, in takrat smo na pogovore že vabili predstavnike slovenske manjšine, da nam posredujejo informacije o tem, kako država pomaga ali ne pomaga pri ohranjanju slovenščine na Hrvaškem.«
Hrvaško smo prepričali, da je slovenščina teritorialni jezik, saj obstajajo tradicionalna območja, kjer se je vedno govorila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić.
»To je bilo seveda v kontekstu obmejnega spora med državama in občutek sem imela, da je slovenski jezik kolateralna žrtev tega spora, zaradi morebitnega razmišljanja, češ, “če tu govorijo slovenščino, je tu Slovenija,” vendar to ni nujno tako, zato obstajajo manjšine, ki so na tej strani meje …Tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji, česar tega tudi ni bila pripravljena storiti. Hrvaška je na koncu le sprejela, da je v Republiki Hrvaški slovenski jezik tradicionalen. Za naš odbor je to dejstvo in to je naše stališče, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, toda za nas je to potrjeno.«
V oddaji tokrat podrobneje o pestri gledališki in lutkovni sezoni, ki se obeta koroškim Slovencem, ter mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajine, ki je povezal koroške Slovence, lužiške Srbe in Slovence.
Prisluhnite!
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Neveljaven email naslov