Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Podobe ljudi in pokrajin

23.09.2019


Kakšen pomen ima 4. Slofest, v Benečijo z Mariagiulio Pagon, kako Hrvaška (ne)spoštuje evropsko listino o manjšinskih jezikih, pestra gledališka sezona na avstrijskem Koroškem in Podobe pokrajin

Slofest

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med  manjšino in večinskim prebivalstvom. Pa ne le to. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je festival pred šestimi leti nastal z željo predstaviti vse odlično, kar Slovenci ponujajo mestu in deželi Furlaniji Julijski krajini.

»Že pri prvi izvedbi Slofesta smo se zavedali, da festival potrebujejo tudi Slovenci v Sloveniji, ker nas zelo slabo poznajo. Nenazadnje pa je to priložnost tudi za nas same, da se spoznamo, se povežemo in začnemo našo novo sezono s pravim praznikom.«

In praznik je trajal več dni.

»To je pomembna priložnost, da se govori o slovenski kulturi, dejavnostih in organizacijah v samem središču mesta.«

Je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil Štefan Čok. Kaj vse je letos ponudil Slofest, lahko slišite v tokratni oddaji.

Pojdem v Benečijo

Mariagiulia Pagon je profesorica italijanščine na dvojezični šoli v Špetru. Zavedna beneška Slovenka mlajše generacije je prepričana, da se na žalitve, ki so jih še vedno deležni, ne morejo odzivati z molkom. Ob tem pa dodaja, da sovraštvu nasprotujejo z ljubeznijo do svoje kulturne dediščine in maternega jezika. To dokazujejo tudi s sodelovanjem v domačih slovenskih kulturnih društvih in različnimi tradicionalnimi prireditvami, s katerimi negujejo slovensko kulturno dediščino.

Posebej ponosna pa je, da lahko poučuje na šoli, ki so jo z lastnimi rokami zgradili njihovi starši in ki je zelo pomembna za beneško Slovenijo.

Delati na tej šoli pomeni, da lahko kot profesorica, učiteljica da več in tako razmišljajo vsi, pravi Mariagiulia Pagon.

»Sama šola ima korenine v našem prostoru in je zelo pomembna, ker poleg slovenščine in drugih znanj goji tudi ljubezen do beneške Slovenije. Profesorji imamo poslanstvo, da ohranimo in vnovič oživimo vse naše navade, ki so se skozi leta nekoliko izgubile. To je zelo pomembno.«

Daljši pogovor z zavedno rojakinjo, ki se ji ob pesmi Pojem v Benečijo vedno zasolzijo oči, lahko slišite v prvem delu oddaje.

 

Lepi šolski prostori niso dovolj

Na Gornjem Seniku so 20.9.2019 slavnostno odprli obnovljeno dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Za njeno obnovo je Madžarska namenila okrog 250 tisoč evrov.

Kot je ob odprtju poudaril madžarski državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve Miklós Soltész, bi lahko za šolo dali trikrat ali tudi desetkrat več, toda brez vsebine in znanja to ne bi pomenilo nič.

Poleg zahvale vsem, ki se trudijo pristojnim za razvoj slovenske kulture, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi družin.

»Rad bi pozval starše, da se doma s svojimi otroki čim več pogovarjate v slovenskem jeziku. Sami vam bomo pri tem, kolikor lahko, pomagali. Tako boste bogatili tako Madžarsko kot matično domovino Slovenijo. Ponosni morate biti na to, če ste Madžar, Slovenec ali pripadniki katere koli druge narodnosti.«

Da je potrebno učenje slovenskega jezika dvigniti na višji nivo se zaveda tudi ravnateljica gornjeseniške osemletke Ildikó Dončec Treiber.

»Vsi se zavedamo, da sama stavba, čeprav je lepo obnovljena, ni dovolj. Truditi se moramo, da pridobimo čim več otrok in ko jih dobimo, jih moramo na šoli tudi zadržati. To pa lahko dosežemo le s kakovostnim dvojezičnim poukom in kakovostnim učenjem slovenščine.«

Odprtja obnovljene šole se je udeležila tudi nova generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lainšček, ki je v pogovoru s Silvo Eöry zagotovila, da bo tudi njena prioriteta pritegnitev slovenski podjetij v Porabje. To je namreč po mnenju predstavnikov porabskih Slovencev ključno za razvoj območja in utrditev slovenske identitete.

Slovenščina na Hrvaškem žrtev nerešenih političnih vprašanj med državama

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih varuje in spodbuja uporabo teh jezikov, ki so sestavni del evropske kulturne dediščine. Uresničevanje listine spremlja odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki se je v okviru obiska na Hrvaškem 12.9.2019 sešel s predstavniki manjšin in oblasti.

Na srečanju je sodelovala tudi skupina članov slovenskih organizacij. Poleg predsednice krovne organizacije Barbare Riman in učiteljic slovenščine na Kvarnerju in v Istri, Andree Šlosar in Vide Srdoč, je na sestanku sodelovala predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora, predsednik slovenskega manjšinskega sveta Reke Boris Rejec in tajnica zagrebškega sveta Agata Klinar Medaković. Strokovnjakom so predstavili aktualni položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ter težave na področju izobraževanja in medijev. In teh ni malo.

Predsednica odbora strokovnjakov in njegova večletna članica, dekanja reške pravne fakultete, dr. Vesna Crnić Grotić je v pogovoru z Marjano Mirković ocenila razmere in opozorila, da je Hrvaška podpisnica te listine, zato je dolžna tudi redno poročati o njenem spoštovanju.

»Hrvaška, ki je podpisnica od leta 1998, pri ratifikaciji je posebno varstvo namenila sedmim jezikom (srbskemu, italijanskemu, madžarskemu, češkemu, slovaškemu, ukrajinskemu in rusinskemu), ne pa tudi slovenskemu, ki bi (poleg istrsko-romunskega) po mnenju odbora ravno tako spadal v ta okvir.«

Hrvaška je izkoristila možnost in iz varstva, ki ga določa listina, izločila t.i. neteritorialne jezike, ki se tradicionalno govorijo, nimajo pa svojega območja. To je postavilo pod vprašaj tudi položaj slovenskega jezika. Toda odbor strokovnjakov je menil drugače in Hrvaška je napovedala umik te rezervacije, česar do danes formalno še ni storila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić:

»Slovenski jezik na začetku ni bil uvrščen med jezike, ki bi jim Hrvaška izrecno priznavala varstvo po listini. Po vztrajanju našega odbora pa je morala sprejeti, da je slovenščina v tradicionalni uporabi na določenih območjih Hrvaške. Poročanje o slovenščini se je tako začelo v prejšnjem, petem ciklu, in takrat smo na pogovore že vabili predstavnike slovenske manjšine, da nam posredujejo informacije o tem, kako država pomaga ali ne pomaga pri ohranjanju slovenščine na Hrvaškem.«

Hrvaško smo prepričali, da je slovenščina teritorialni jezik, saj obstajajo tradicionalna območja, kjer se je vedno govorila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić.

»To je bilo seveda v kontekstu obmejnega spora med državama in občutek sem imela, da je slovenski jezik kolateralna žrtev tega spora, zaradi morebitnega razmišljanja, češ, “če tu govorijo slovenščino, je tu Slovenija,” vendar to ni nujno tako, zato obstajajo manjšine, ki so na tej strani meje …Tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji, česar tega tudi ni bila pripravljena storiti. Hrvaška je na koncu le sprejela, da je v Republiki Hrvaški slovenski jezik tradicionalen. Za naš odbor je to dejstvo in to je naše stališče, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, toda za nas je to potrjeno.«

V oddaji tokrat podrobneje o pestri gledališki in lutkovni sezoni, ki se obeta koroškim Slovencem, ter mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajine, ki je povezal koroške Slovence, lužiške Srbe in Slovence.

Prisluhnite!


Sotočja

858 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Podobe ljudi in pokrajin

23.09.2019


Kakšen pomen ima 4. Slofest, v Benečijo z Mariagiulio Pagon, kako Hrvaška (ne)spoštuje evropsko listino o manjšinskih jezikih, pestra gledališka sezona na avstrijskem Koroškem in Podobe pokrajin

Slofest

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med  manjšino in večinskim prebivalstvom. Pa ne le to. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je festival pred šestimi leti nastal z željo predstaviti vse odlično, kar Slovenci ponujajo mestu in deželi Furlaniji Julijski krajini.

»Že pri prvi izvedbi Slofesta smo se zavedali, da festival potrebujejo tudi Slovenci v Sloveniji, ker nas zelo slabo poznajo. Nenazadnje pa je to priložnost tudi za nas same, da se spoznamo, se povežemo in začnemo našo novo sezono s pravim praznikom.«

In praznik je trajal več dni.

»To je pomembna priložnost, da se govori o slovenski kulturi, dejavnostih in organizacijah v samem središču mesta.«

Je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil Štefan Čok. Kaj vse je letos ponudil Slofest, lahko slišite v tokratni oddaji.

Pojdem v Benečijo

Mariagiulia Pagon je profesorica italijanščine na dvojezični šoli v Špetru. Zavedna beneška Slovenka mlajše generacije je prepričana, da se na žalitve, ki so jih še vedno deležni, ne morejo odzivati z molkom. Ob tem pa dodaja, da sovraštvu nasprotujejo z ljubeznijo do svoje kulturne dediščine in maternega jezika. To dokazujejo tudi s sodelovanjem v domačih slovenskih kulturnih društvih in različnimi tradicionalnimi prireditvami, s katerimi negujejo slovensko kulturno dediščino.

Posebej ponosna pa je, da lahko poučuje na šoli, ki so jo z lastnimi rokami zgradili njihovi starši in ki je zelo pomembna za beneško Slovenijo.

Delati na tej šoli pomeni, da lahko kot profesorica, učiteljica da več in tako razmišljajo vsi, pravi Mariagiulia Pagon.

»Sama šola ima korenine v našem prostoru in je zelo pomembna, ker poleg slovenščine in drugih znanj goji tudi ljubezen do beneške Slovenije. Profesorji imamo poslanstvo, da ohranimo in vnovič oživimo vse naše navade, ki so se skozi leta nekoliko izgubile. To je zelo pomembno.«

Daljši pogovor z zavedno rojakinjo, ki se ji ob pesmi Pojem v Benečijo vedno zasolzijo oči, lahko slišite v prvem delu oddaje.

 

Lepi šolski prostori niso dovolj

Na Gornjem Seniku so 20.9.2019 slavnostno odprli obnovljeno dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Za njeno obnovo je Madžarska namenila okrog 250 tisoč evrov.

Kot je ob odprtju poudaril madžarski državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve Miklós Soltész, bi lahko za šolo dali trikrat ali tudi desetkrat več, toda brez vsebine in znanja to ne bi pomenilo nič.

Poleg zahvale vsem, ki se trudijo pristojnim za razvoj slovenske kulture, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi družin.

»Rad bi pozval starše, da se doma s svojimi otroki čim več pogovarjate v slovenskem jeziku. Sami vam bomo pri tem, kolikor lahko, pomagali. Tako boste bogatili tako Madžarsko kot matično domovino Slovenijo. Ponosni morate biti na to, če ste Madžar, Slovenec ali pripadniki katere koli druge narodnosti.«

Da je potrebno učenje slovenskega jezika dvigniti na višji nivo se zaveda tudi ravnateljica gornjeseniške osemletke Ildikó Dončec Treiber.

»Vsi se zavedamo, da sama stavba, čeprav je lepo obnovljena, ni dovolj. Truditi se moramo, da pridobimo čim več otrok in ko jih dobimo, jih moramo na šoli tudi zadržati. To pa lahko dosežemo le s kakovostnim dvojezičnim poukom in kakovostnim učenjem slovenščine.«

Odprtja obnovljene šole se je udeležila tudi nova generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lainšček, ki je v pogovoru s Silvo Eöry zagotovila, da bo tudi njena prioriteta pritegnitev slovenski podjetij v Porabje. To je namreč po mnenju predstavnikov porabskih Slovencev ključno za razvoj območja in utrditev slovenske identitete.

Slovenščina na Hrvaškem žrtev nerešenih političnih vprašanj med državama

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih varuje in spodbuja uporabo teh jezikov, ki so sestavni del evropske kulturne dediščine. Uresničevanje listine spremlja odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki se je v okviru obiska na Hrvaškem 12.9.2019 sešel s predstavniki manjšin in oblasti.

Na srečanju je sodelovala tudi skupina članov slovenskih organizacij. Poleg predsednice krovne organizacije Barbare Riman in učiteljic slovenščine na Kvarnerju in v Istri, Andree Šlosar in Vide Srdoč, je na sestanku sodelovala predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora, predsednik slovenskega manjšinskega sveta Reke Boris Rejec in tajnica zagrebškega sveta Agata Klinar Medaković. Strokovnjakom so predstavili aktualni položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ter težave na področju izobraževanja in medijev. In teh ni malo.

Predsednica odbora strokovnjakov in njegova večletna članica, dekanja reške pravne fakultete, dr. Vesna Crnić Grotić je v pogovoru z Marjano Mirković ocenila razmere in opozorila, da je Hrvaška podpisnica te listine, zato je dolžna tudi redno poročati o njenem spoštovanju.

»Hrvaška, ki je podpisnica od leta 1998, pri ratifikaciji je posebno varstvo namenila sedmim jezikom (srbskemu, italijanskemu, madžarskemu, češkemu, slovaškemu, ukrajinskemu in rusinskemu), ne pa tudi slovenskemu, ki bi (poleg istrsko-romunskega) po mnenju odbora ravno tako spadal v ta okvir.«

Hrvaška je izkoristila možnost in iz varstva, ki ga določa listina, izločila t.i. neteritorialne jezike, ki se tradicionalno govorijo, nimajo pa svojega območja. To je postavilo pod vprašaj tudi položaj slovenskega jezika. Toda odbor strokovnjakov je menil drugače in Hrvaška je napovedala umik te rezervacije, česar do danes formalno še ni storila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić:

»Slovenski jezik na začetku ni bil uvrščen med jezike, ki bi jim Hrvaška izrecno priznavala varstvo po listini. Po vztrajanju našega odbora pa je morala sprejeti, da je slovenščina v tradicionalni uporabi na določenih območjih Hrvaške. Poročanje o slovenščini se je tako začelo v prejšnjem, petem ciklu, in takrat smo na pogovore že vabili predstavnike slovenske manjšine, da nam posredujejo informacije o tem, kako država pomaga ali ne pomaga pri ohranjanju slovenščine na Hrvaškem.«

Hrvaško smo prepričali, da je slovenščina teritorialni jezik, saj obstajajo tradicionalna območja, kjer se je vedno govorila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić.

»To je bilo seveda v kontekstu obmejnega spora med državama in občutek sem imela, da je slovenski jezik kolateralna žrtev tega spora, zaradi morebitnega razmišljanja, češ, “če tu govorijo slovenščino, je tu Slovenija,” vendar to ni nujno tako, zato obstajajo manjšine, ki so na tej strani meje …Tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji, česar tega tudi ni bila pripravljena storiti. Hrvaška je na koncu le sprejela, da je v Republiki Hrvaški slovenski jezik tradicionalen. Za naš odbor je to dejstvo in to je naše stališče, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, toda za nas je to potrjeno.«

V oddaji tokrat podrobneje o pestri gledališki in lutkovni sezoni, ki se obeta koroškim Slovencem, ter mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajine, ki je povezal koroške Slovence, lužiške Srbe in Slovence.

Prisluhnite!


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov