Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Podobe ljudi in pokrajin

23.09.2019


Kakšen pomen ima 4. Slofest, v Benečijo z Mariagiulio Pagon, kako Hrvaška (ne)spoštuje evropsko listino o manjšinskih jezikih, pestra gledališka sezona na avstrijskem Koroškem in Podobe pokrajin

Slofest

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med  manjšino in večinskim prebivalstvom. Pa ne le to. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je festival pred šestimi leti nastal z željo predstaviti vse odlično, kar Slovenci ponujajo mestu in deželi Furlaniji Julijski krajini.

»Že pri prvi izvedbi Slofesta smo se zavedali, da festival potrebujejo tudi Slovenci v Sloveniji, ker nas zelo slabo poznajo. Nenazadnje pa je to priložnost tudi za nas same, da se spoznamo, se povežemo in začnemo našo novo sezono s pravim praznikom.«

In praznik je trajal več dni.

»To je pomembna priložnost, da se govori o slovenski kulturi, dejavnostih in organizacijah v samem središču mesta.«

Je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil Štefan Čok. Kaj vse je letos ponudil Slofest, lahko slišite v tokratni oddaji.

Pojdem v Benečijo

Mariagiulia Pagon je profesorica italijanščine na dvojezični šoli v Špetru. Zavedna beneška Slovenka mlajše generacije je prepričana, da se na žalitve, ki so jih še vedno deležni, ne morejo odzivati z molkom. Ob tem pa dodaja, da sovraštvu nasprotujejo z ljubeznijo do svoje kulturne dediščine in maternega jezika. To dokazujejo tudi s sodelovanjem v domačih slovenskih kulturnih društvih in različnimi tradicionalnimi prireditvami, s katerimi negujejo slovensko kulturno dediščino.

Posebej ponosna pa je, da lahko poučuje na šoli, ki so jo z lastnimi rokami zgradili njihovi starši in ki je zelo pomembna za beneško Slovenijo.

Delati na tej šoli pomeni, da lahko kot profesorica, učiteljica da več in tako razmišljajo vsi, pravi Mariagiulia Pagon.

»Sama šola ima korenine v našem prostoru in je zelo pomembna, ker poleg slovenščine in drugih znanj goji tudi ljubezen do beneške Slovenije. Profesorji imamo poslanstvo, da ohranimo in vnovič oživimo vse naše navade, ki so se skozi leta nekoliko izgubile. To je zelo pomembno.«

Daljši pogovor z zavedno rojakinjo, ki se ji ob pesmi Pojem v Benečijo vedno zasolzijo oči, lahko slišite v prvem delu oddaje.

 

Lepi šolski prostori niso dovolj

Na Gornjem Seniku so 20.9.2019 slavnostno odprli obnovljeno dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Za njeno obnovo je Madžarska namenila okrog 250 tisoč evrov.

Kot je ob odprtju poudaril madžarski državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve Miklós Soltész, bi lahko za šolo dali trikrat ali tudi desetkrat več, toda brez vsebine in znanja to ne bi pomenilo nič.

Poleg zahvale vsem, ki se trudijo pristojnim za razvoj slovenske kulture, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi družin.

»Rad bi pozval starše, da se doma s svojimi otroki čim več pogovarjate v slovenskem jeziku. Sami vam bomo pri tem, kolikor lahko, pomagali. Tako boste bogatili tako Madžarsko kot matično domovino Slovenijo. Ponosni morate biti na to, če ste Madžar, Slovenec ali pripadniki katere koli druge narodnosti.«

Da je potrebno učenje slovenskega jezika dvigniti na višji nivo se zaveda tudi ravnateljica gornjeseniške osemletke Ildikó Dončec Treiber.

»Vsi se zavedamo, da sama stavba, čeprav je lepo obnovljena, ni dovolj. Truditi se moramo, da pridobimo čim več otrok in ko jih dobimo, jih moramo na šoli tudi zadržati. To pa lahko dosežemo le s kakovostnim dvojezičnim poukom in kakovostnim učenjem slovenščine.«

Odprtja obnovljene šole se je udeležila tudi nova generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lainšček, ki je v pogovoru s Silvo Eöry zagotovila, da bo tudi njena prioriteta pritegnitev slovenski podjetij v Porabje. To je namreč po mnenju predstavnikov porabskih Slovencev ključno za razvoj območja in utrditev slovenske identitete.

Slovenščina na Hrvaškem žrtev nerešenih političnih vprašanj med državama

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih varuje in spodbuja uporabo teh jezikov, ki so sestavni del evropske kulturne dediščine. Uresničevanje listine spremlja odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki se je v okviru obiska na Hrvaškem 12.9.2019 sešel s predstavniki manjšin in oblasti.

Na srečanju je sodelovala tudi skupina članov slovenskih organizacij. Poleg predsednice krovne organizacije Barbare Riman in učiteljic slovenščine na Kvarnerju in v Istri, Andree Šlosar in Vide Srdoč, je na sestanku sodelovala predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora, predsednik slovenskega manjšinskega sveta Reke Boris Rejec in tajnica zagrebškega sveta Agata Klinar Medaković. Strokovnjakom so predstavili aktualni položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ter težave na področju izobraževanja in medijev. In teh ni malo.

Predsednica odbora strokovnjakov in njegova večletna članica, dekanja reške pravne fakultete, dr. Vesna Crnić Grotić je v pogovoru z Marjano Mirković ocenila razmere in opozorila, da je Hrvaška podpisnica te listine, zato je dolžna tudi redno poročati o njenem spoštovanju.

»Hrvaška, ki je podpisnica od leta 1998, pri ratifikaciji je posebno varstvo namenila sedmim jezikom (srbskemu, italijanskemu, madžarskemu, češkemu, slovaškemu, ukrajinskemu in rusinskemu), ne pa tudi slovenskemu, ki bi (poleg istrsko-romunskega) po mnenju odbora ravno tako spadal v ta okvir.«

Hrvaška je izkoristila možnost in iz varstva, ki ga določa listina, izločila t.i. neteritorialne jezike, ki se tradicionalno govorijo, nimajo pa svojega območja. To je postavilo pod vprašaj tudi položaj slovenskega jezika. Toda odbor strokovnjakov je menil drugače in Hrvaška je napovedala umik te rezervacije, česar do danes formalno še ni storila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić:

»Slovenski jezik na začetku ni bil uvrščen med jezike, ki bi jim Hrvaška izrecno priznavala varstvo po listini. Po vztrajanju našega odbora pa je morala sprejeti, da je slovenščina v tradicionalni uporabi na določenih območjih Hrvaške. Poročanje o slovenščini se je tako začelo v prejšnjem, petem ciklu, in takrat smo na pogovore že vabili predstavnike slovenske manjšine, da nam posredujejo informacije o tem, kako država pomaga ali ne pomaga pri ohranjanju slovenščine na Hrvaškem.«

Hrvaško smo prepričali, da je slovenščina teritorialni jezik, saj obstajajo tradicionalna območja, kjer se je vedno govorila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić.

»To je bilo seveda v kontekstu obmejnega spora med državama in občutek sem imela, da je slovenski jezik kolateralna žrtev tega spora, zaradi morebitnega razmišljanja, češ, “če tu govorijo slovenščino, je tu Slovenija,” vendar to ni nujno tako, zato obstajajo manjšine, ki so na tej strani meje …Tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji, česar tega tudi ni bila pripravljena storiti. Hrvaška je na koncu le sprejela, da je v Republiki Hrvaški slovenski jezik tradicionalen. Za naš odbor je to dejstvo in to je naše stališče, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, toda za nas je to potrjeno.«

V oddaji tokrat podrobneje o pestri gledališki in lutkovni sezoni, ki se obeta koroškim Slovencem, ter mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajine, ki je povezal koroške Slovence, lužiške Srbe in Slovence.

Prisluhnite!


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Podobe ljudi in pokrajin

23.09.2019


Kakšen pomen ima 4. Slofest, v Benečijo z Mariagiulio Pagon, kako Hrvaška (ne)spoštuje evropsko listino o manjšinskih jezikih, pestra gledališka sezona na avstrijskem Koroškem in Podobe pokrajin

Slofest

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med  manjšino in večinskim prebivalstvom. Pa ne le to. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je festival pred šestimi leti nastal z željo predstaviti vse odlično, kar Slovenci ponujajo mestu in deželi Furlaniji Julijski krajini.

»Že pri prvi izvedbi Slofesta smo se zavedali, da festival potrebujejo tudi Slovenci v Sloveniji, ker nas zelo slabo poznajo. Nenazadnje pa je to priložnost tudi za nas same, da se spoznamo, se povežemo in začnemo našo novo sezono s pravim praznikom.«

In praznik je trajal več dni.

»To je pomembna priložnost, da se govori o slovenski kulturi, dejavnostih in organizacijah v samem središču mesta.«

Je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil Štefan Čok. Kaj vse je letos ponudil Slofest, lahko slišite v tokratni oddaji.

Pojdem v Benečijo

Mariagiulia Pagon je profesorica italijanščine na dvojezični šoli v Špetru. Zavedna beneška Slovenka mlajše generacije je prepričana, da se na žalitve, ki so jih še vedno deležni, ne morejo odzivati z molkom. Ob tem pa dodaja, da sovraštvu nasprotujejo z ljubeznijo do svoje kulturne dediščine in maternega jezika. To dokazujejo tudi s sodelovanjem v domačih slovenskih kulturnih društvih in različnimi tradicionalnimi prireditvami, s katerimi negujejo slovensko kulturno dediščino.

Posebej ponosna pa je, da lahko poučuje na šoli, ki so jo z lastnimi rokami zgradili njihovi starši in ki je zelo pomembna za beneško Slovenijo.

Delati na tej šoli pomeni, da lahko kot profesorica, učiteljica da več in tako razmišljajo vsi, pravi Mariagiulia Pagon.

»Sama šola ima korenine v našem prostoru in je zelo pomembna, ker poleg slovenščine in drugih znanj goji tudi ljubezen do beneške Slovenije. Profesorji imamo poslanstvo, da ohranimo in vnovič oživimo vse naše navade, ki so se skozi leta nekoliko izgubile. To je zelo pomembno.«

Daljši pogovor z zavedno rojakinjo, ki se ji ob pesmi Pojem v Benečijo vedno zasolzijo oči, lahko slišite v prvem delu oddaje.

 

Lepi šolski prostori niso dovolj

Na Gornjem Seniku so 20.9.2019 slavnostno odprli obnovljeno dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Za njeno obnovo je Madžarska namenila okrog 250 tisoč evrov.

Kot je ob odprtju poudaril madžarski državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve Miklós Soltész, bi lahko za šolo dali trikrat ali tudi desetkrat več, toda brez vsebine in znanja to ne bi pomenilo nič.

Poleg zahvale vsem, ki se trudijo pristojnim za razvoj slovenske kulture, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi družin.

»Rad bi pozval starše, da se doma s svojimi otroki čim več pogovarjate v slovenskem jeziku. Sami vam bomo pri tem, kolikor lahko, pomagali. Tako boste bogatili tako Madžarsko kot matično domovino Slovenijo. Ponosni morate biti na to, če ste Madžar, Slovenec ali pripadniki katere koli druge narodnosti.«

Da je potrebno učenje slovenskega jezika dvigniti na višji nivo se zaveda tudi ravnateljica gornjeseniške osemletke Ildikó Dončec Treiber.

»Vsi se zavedamo, da sama stavba, čeprav je lepo obnovljena, ni dovolj. Truditi se moramo, da pridobimo čim več otrok in ko jih dobimo, jih moramo na šoli tudi zadržati. To pa lahko dosežemo le s kakovostnim dvojezičnim poukom in kakovostnim učenjem slovenščine.«

Odprtja obnovljene šole se je udeležila tudi nova generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lainšček, ki je v pogovoru s Silvo Eöry zagotovila, da bo tudi njena prioriteta pritegnitev slovenski podjetij v Porabje. To je namreč po mnenju predstavnikov porabskih Slovencev ključno za razvoj območja in utrditev slovenske identitete.

Slovenščina na Hrvaškem žrtev nerešenih političnih vprašanj med državama

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih varuje in spodbuja uporabo teh jezikov, ki so sestavni del evropske kulturne dediščine. Uresničevanje listine spremlja odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki se je v okviru obiska na Hrvaškem 12.9.2019 sešel s predstavniki manjšin in oblasti.

Na srečanju je sodelovala tudi skupina članov slovenskih organizacij. Poleg predsednice krovne organizacije Barbare Riman in učiteljic slovenščine na Kvarnerju in v Istri, Andree Šlosar in Vide Srdoč, je na sestanku sodelovala predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora, predsednik slovenskega manjšinskega sveta Reke Boris Rejec in tajnica zagrebškega sveta Agata Klinar Medaković. Strokovnjakom so predstavili aktualni položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ter težave na področju izobraževanja in medijev. In teh ni malo.

Predsednica odbora strokovnjakov in njegova večletna članica, dekanja reške pravne fakultete, dr. Vesna Crnić Grotić je v pogovoru z Marjano Mirković ocenila razmere in opozorila, da je Hrvaška podpisnica te listine, zato je dolžna tudi redno poročati o njenem spoštovanju.

»Hrvaška, ki je podpisnica od leta 1998, pri ratifikaciji je posebno varstvo namenila sedmim jezikom (srbskemu, italijanskemu, madžarskemu, češkemu, slovaškemu, ukrajinskemu in rusinskemu), ne pa tudi slovenskemu, ki bi (poleg istrsko-romunskega) po mnenju odbora ravno tako spadal v ta okvir.«

Hrvaška je izkoristila možnost in iz varstva, ki ga določa listina, izločila t.i. neteritorialne jezike, ki se tradicionalno govorijo, nimajo pa svojega območja. To je postavilo pod vprašaj tudi položaj slovenskega jezika. Toda odbor strokovnjakov je menil drugače in Hrvaška je napovedala umik te rezervacije, česar do danes formalno še ni storila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić:

»Slovenski jezik na začetku ni bil uvrščen med jezike, ki bi jim Hrvaška izrecno priznavala varstvo po listini. Po vztrajanju našega odbora pa je morala sprejeti, da je slovenščina v tradicionalni uporabi na določenih območjih Hrvaške. Poročanje o slovenščini se je tako začelo v prejšnjem, petem ciklu, in takrat smo na pogovore že vabili predstavnike slovenske manjšine, da nam posredujejo informacije o tem, kako država pomaga ali ne pomaga pri ohranjanju slovenščine na Hrvaškem.«

Hrvaško smo prepričali, da je slovenščina teritorialni jezik, saj obstajajo tradicionalna območja, kjer se je vedno govorila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić.

»To je bilo seveda v kontekstu obmejnega spora med državama in občutek sem imela, da je slovenski jezik kolateralna žrtev tega spora, zaradi morebitnega razmišljanja, češ, “če tu govorijo slovenščino, je tu Slovenija,” vendar to ni nujno tako, zato obstajajo manjšine, ki so na tej strani meje …Tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji, česar tega tudi ni bila pripravljena storiti. Hrvaška je na koncu le sprejela, da je v Republiki Hrvaški slovenski jezik tradicionalen. Za naš odbor je to dejstvo in to je naše stališče, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, toda za nas je to potrjeno.«

V oddaji tokrat podrobneje o pestri gledališki in lutkovni sezoni, ki se obeta koroškim Slovencem, ter mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajine, ki je povezal koroške Slovence, lužiške Srbe in Slovence.

Prisluhnite!


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


16.10.2023

Prostori zbliževanja, združevanja, sodelovanja in dialoga

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku


02.10.2023

Kitarist Natko Štiglić in vokalistka Nina Fakin - od flamenka do slovenske popevke in hrvaškega popa

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković


25.09.2023

Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


Stran 2 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov