Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako bodo rojaki zaznamovali 100. obletnico koroškega plebiscita in kako požig Narodnega doma v Trstu, kakšni izzivi čakajo porabske Slovence in kako spodbuditi mlade k aktivnejši vlogi v slovenskih društvih na Hrvaškem
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? Pričakovanja rojakov so velika, poslanka Zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer pa je zadovoljna s koalicijskim sporazumom, v katerem so določeni prvi koraki za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Gre namreč za področje, kjer zadnjih 25 let ni bilo nikakršnih sprememb.
»Uspelo nam je, da bomo znatno povečali podporo narodnim skupnostim, predvsem pa gre tudi za novo kodifikacijo prava na področju manjšinskega šolstva, jezikov, topografije, kar velja predvsem za območje Dunaja in Gradiščanske.«
Spremembe se obetajo tudi pri financiranju manjšinskih medijev, napoveduje Olga Voglauer in ob tem opozarjajo, da sta za pogajalsko mizo sedeli dve strani.
»V sporazumu je zdaj zapisano, da bomo zagotovili najmanj en manjšinski tiskani list. To bo posebna dotacija in ne denar iz manjšinske podpore, kot je bilo to doslej.«
Seveda je treba vse to zdaj določiti še v novi zakonodaji, dodaja poslanka Zelenih, ki je dejavno sodelovala pri oblikovanju koalicijskega sporazuma prav pri pravicah manjšin. Poudarja pa tudi, da je to le prvi korak, pogovori se nadaljujejo.
»Moja naloga bo, da bomo naredili še marsikateri korak naprej.«
Na avstrijskem Koroškem bodo letos obeleževali 100. obletnico koroškega plebiscita in pri tem bodo dejavno sodelovali tudi koroški slovenski ustvarjalci. Med projekti, ki jih ob obletnici financira koroška deželna vlada je tudi Povorka živali po Koroškem, ki jo pripravlja UNIKUM – kulturni center celovške univerze. Za kakšen projekt gre, se pogovarjamo z vodjem centra Emilom Krištofom.
obeleževali 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. To za Slovence pomembno stavbo so po načrtih Maksa Fabianija zgradili v letih od 1901 do 1904. Ker je bila stavba simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču in trn v peti fašistom so 1920 požgali.
To je pomemben simbol, pojasnjuje upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar.
»Spominja nas na čase, ko smo Slovenci doživljali velik narodni, gospodarski, političen in vsakršen vzpon, in na čase, ko je bilo vse to s silo zatrto. Zavedne ljudi, ki hodijo mimo te stavbe, vedno prevevajo čustva ponosa hkrati pa občutek obžalovanja zaradi krivic, ki so sledile.«
Slovenska manjšina naj bi stavbo, v kateri je zdaj oddelek za tolmače tržaške univerze, dobila nazaj, toda vprašanje je, kdaj. Za študijski oddelek je treba najti nove prostore. Kot pojasnjuje Ivo Jevnikar pa Slovenci že vse od požiga naprej pričakujejo, da bodo dom vrnili nekdanjim lastnikom. Toda to se ni zgodilo.
Kaj bi si naš sogovornik želel v vrnjenem Narodnem domu, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss potegnemo črto pod lansko leto, ko je madžarska vlada potrdila razvojni program slovenskega Porabja. Gre za pilotni projekt, ki naj bi pospešil razvoj tega vrsto let zapostavljenega območja. Letos bodo sledili konkretni, podrobnejši projekti. Razpisi zanje naj bi tako bili objavljeni že prihodnji mesec, napoveduje zagovornica.
Za razvoj Porabja je zelo pomembna cestna infrastruktura, od lokalnih do glavnih cest, saj brez nje ne morejo razvijati turizem. Pomemben izziv bo tudi čiščenje odpadnih voda, ki predstavlja velik problem. Erika Kölleš Kiss pri tem pričakuje sodelovanje narodnega parka Őrség, kjer temu problemu doslej niso posvečali nobene pozornosti.
Za Slovence v Porabju je zelo pomembna slovensko madžarska mešana komisija, v kateri sodelujejo pristojni z različnih ministrstev obeh držav poleg ter predstavniki obeh manjšin. Prav na sejah te komisije so se dogovorili za ključne projekte in rešili številne težave. Lani seje ni bilo, zato naj bi se mešana komisija sestala v drugi polovici marca, napoveduje sogovornica Silve Eöry.
»Upam, da bo tudi Slovenija namenila pozornost razvoju Porabja, enako kot Madžarska namenja pozornost svojim rojakom v Prekmurju. Vedeti moramo, kakšne namene ima Slovenija glede podpor.«
Erika Kölleš Kiss pa si tudi želi, da bi Slovenija končno ugotovila, kako pomembna je za porabske Slovence pomoč strokovnjakov – vzgojiteljev in učiteljev asistentov – iz Slovenije, in jim zagotovila večletne pogodbe o zaposlitvi. Zdaj imajo namreč letno pogodbo od 1.1. do 31.12., za porabske otroke in mlade pa je pomembno, da jih pri učenju slovenskega jezika ista oseba vsaj 3, 4 leta.
Mihela Pauman Budanović je predstavnica mlajše generacije Slovencev na Hrvaškem, zelo pomembne za prihodnost tam živeče slovenske narodne skupnosti.
Vodstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem si namreč že dalj časa, tako kot to velja za druge krovne slovenske zamejske organizacije, prizadeva vključiti nove mlade moči, ki bi okrepile dejavnost krovne organizacije.
Z razpisom na svojem facebook profilu so navezali stik z več mladimi rojakinjami. Predsednica Barbara Riman je imela posebej uspešno srečanje z Mihelo Pauman Budanović, Mariborčanko, ki končuje doktorski študij na ljubljanski filozofski fakulteti in od leta 2013 živi na Reki.
V pogovoru z Marjano Mirković je Mihela Pauman Budanović med drugim predstavila svoje poglede na posodobitev delovanja krovne organizacije in pritegnitev mladih ter se ozrla na svojo prilagoditev reškemu okolju, kamor jo je pripeljala ljubezen.
»Morda se ne zavedamo potreb, želja in pričakovanj, ki jih imajo mladi. Če bi to raziskali, bi se jim tudi laže približali in prilagodili vsebine glede na njihova pričakovanja.«
Prepričana je, da so Slovenci v sosednjih državah most med državama, njihova prednost pa je poleg poznavanja obeh jezikov tudi poznavanje kulture, kar je lahko pri sklepanju gospodarskih stikov velika prednost.
Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kako bodo rojaki zaznamovali 100. obletnico koroškega plebiscita in kako požig Narodnega doma v Trstu, kakšni izzivi čakajo porabske Slovence in kako spodbuditi mlade k aktivnejši vlogi v slovenskih društvih na Hrvaškem
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? Pričakovanja rojakov so velika, poslanka Zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer pa je zadovoljna s koalicijskim sporazumom, v katerem so določeni prvi koraki za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Gre namreč za področje, kjer zadnjih 25 let ni bilo nikakršnih sprememb.
»Uspelo nam je, da bomo znatno povečali podporo narodnim skupnostim, predvsem pa gre tudi za novo kodifikacijo prava na področju manjšinskega šolstva, jezikov, topografije, kar velja predvsem za območje Dunaja in Gradiščanske.«
Spremembe se obetajo tudi pri financiranju manjšinskih medijev, napoveduje Olga Voglauer in ob tem opozarjajo, da sta za pogajalsko mizo sedeli dve strani.
»V sporazumu je zdaj zapisano, da bomo zagotovili najmanj en manjšinski tiskani list. To bo posebna dotacija in ne denar iz manjšinske podpore, kot je bilo to doslej.«
Seveda je treba vse to zdaj določiti še v novi zakonodaji, dodaja poslanka Zelenih, ki je dejavno sodelovala pri oblikovanju koalicijskega sporazuma prav pri pravicah manjšin. Poudarja pa tudi, da je to le prvi korak, pogovori se nadaljujejo.
»Moja naloga bo, da bomo naredili še marsikateri korak naprej.«
Na avstrijskem Koroškem bodo letos obeleževali 100. obletnico koroškega plebiscita in pri tem bodo dejavno sodelovali tudi koroški slovenski ustvarjalci. Med projekti, ki jih ob obletnici financira koroška deželna vlada je tudi Povorka živali po Koroškem, ki jo pripravlja UNIKUM – kulturni center celovške univerze. Za kakšen projekt gre, se pogovarjamo z vodjem centra Emilom Krištofom.
obeleževali 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. To za Slovence pomembno stavbo so po načrtih Maksa Fabianija zgradili v letih od 1901 do 1904. Ker je bila stavba simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču in trn v peti fašistom so 1920 požgali.
To je pomemben simbol, pojasnjuje upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar.
»Spominja nas na čase, ko smo Slovenci doživljali velik narodni, gospodarski, političen in vsakršen vzpon, in na čase, ko je bilo vse to s silo zatrto. Zavedne ljudi, ki hodijo mimo te stavbe, vedno prevevajo čustva ponosa hkrati pa občutek obžalovanja zaradi krivic, ki so sledile.«
Slovenska manjšina naj bi stavbo, v kateri je zdaj oddelek za tolmače tržaške univerze, dobila nazaj, toda vprašanje je, kdaj. Za študijski oddelek je treba najti nove prostore. Kot pojasnjuje Ivo Jevnikar pa Slovenci že vse od požiga naprej pričakujejo, da bodo dom vrnili nekdanjim lastnikom. Toda to se ni zgodilo.
Kaj bi si naš sogovornik želel v vrnjenem Narodnem domu, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss potegnemo črto pod lansko leto, ko je madžarska vlada potrdila razvojni program slovenskega Porabja. Gre za pilotni projekt, ki naj bi pospešil razvoj tega vrsto let zapostavljenega območja. Letos bodo sledili konkretni, podrobnejši projekti. Razpisi zanje naj bi tako bili objavljeni že prihodnji mesec, napoveduje zagovornica.
Za razvoj Porabja je zelo pomembna cestna infrastruktura, od lokalnih do glavnih cest, saj brez nje ne morejo razvijati turizem. Pomemben izziv bo tudi čiščenje odpadnih voda, ki predstavlja velik problem. Erika Kölleš Kiss pri tem pričakuje sodelovanje narodnega parka Őrség, kjer temu problemu doslej niso posvečali nobene pozornosti.
Za Slovence v Porabju je zelo pomembna slovensko madžarska mešana komisija, v kateri sodelujejo pristojni z različnih ministrstev obeh držav poleg ter predstavniki obeh manjšin. Prav na sejah te komisije so se dogovorili za ključne projekte in rešili številne težave. Lani seje ni bilo, zato naj bi se mešana komisija sestala v drugi polovici marca, napoveduje sogovornica Silve Eöry.
»Upam, da bo tudi Slovenija namenila pozornost razvoju Porabja, enako kot Madžarska namenja pozornost svojim rojakom v Prekmurju. Vedeti moramo, kakšne namene ima Slovenija glede podpor.«
Erika Kölleš Kiss pa si tudi želi, da bi Slovenija končno ugotovila, kako pomembna je za porabske Slovence pomoč strokovnjakov – vzgojiteljev in učiteljev asistentov – iz Slovenije, in jim zagotovila večletne pogodbe o zaposlitvi. Zdaj imajo namreč letno pogodbo od 1.1. do 31.12., za porabske otroke in mlade pa je pomembno, da jih pri učenju slovenskega jezika ista oseba vsaj 3, 4 leta.
Mihela Pauman Budanović je predstavnica mlajše generacije Slovencev na Hrvaškem, zelo pomembne za prihodnost tam živeče slovenske narodne skupnosti.
Vodstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem si namreč že dalj časa, tako kot to velja za druge krovne slovenske zamejske organizacije, prizadeva vključiti nove mlade moči, ki bi okrepile dejavnost krovne organizacije.
Z razpisom na svojem facebook profilu so navezali stik z več mladimi rojakinjami. Predsednica Barbara Riman je imela posebej uspešno srečanje z Mihelo Pauman Budanović, Mariborčanko, ki končuje doktorski študij na ljubljanski filozofski fakulteti in od leta 2013 živi na Reki.
V pogovoru z Marjano Mirković je Mihela Pauman Budanović med drugim predstavila svoje poglede na posodobitev delovanja krovne organizacije in pritegnitev mladih ter se ozrla na svojo prilagoditev reškemu okolju, kamor jo je pripeljala ljubezen.
»Morda se ne zavedamo potreb, želja in pričakovanj, ki jih imajo mladi. Če bi to raziskali, bi se jim tudi laže približali in prilagodili vsebine glede na njihova pričakovanja.«
Prepričana je, da so Slovenci v sosednjih državah most med državama, njihova prednost pa je poleg poznavanja obeh jezikov tudi poznavanje kulture, kar je lahko pri sklepanju gospodarskih stikov velika prednost.
Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji.
»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.
Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.
Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite
S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!
S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.
Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!
Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!
Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Neveljaven email naslov