Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako ublažiti posledice pandemije

11.05.2020


Milijarde evrov za zmanjševanje brezposelnosti in zagotavljanje likvidnosti, zaprte meje, ki preprečujejo stike z družino, kulturne prireditve na spletu in priložnosti za spremembe

Skrajšan delovni čas in drugi ukrepi

Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine, pojasnjuje, da je naša severna soseda v okviru zakonodaje covida 19 v sedmih tednih sprejela več kot 15 različnih zakonov. Sveženj pomoči pa je vreden 38 milijard evrov. Med drugim so ukinili davek na dodano vrednost za prodajo zaščitnih mask, pred epidemijo obdavčene z 20-odstotno stopnjo.

Velik problem državam predstavlja povečevanje števila brezposelnih in Avstrija skuša to reševati z možnostjo skrajšanega delovnega časa. V tem modelu je že več kot 1.200.000 zaposlenih, pravi ddr. Marian Wakounig, vsoto, ki jo je država namenila za financiranje tega ukrepa, pa so s sedem že dvignili na deset milijard evrov. Ukrep je predviden za tri mesece z možnostjo podaljšanja še za tri, torej skupaj za pol leta, delodajalec pa zaposlenega, ki dela skrajšan delovni čas, ne sme odpustiti še mesec dni po prenehanju tega ukrepa.

»Zaposlenim se delovni čas skrajša, skoraj v celoti pa dobijo povrnjeno dozdajšnjo plačo. Na ta način namerava država ohraniti delovna mesta oziroma  preprečiti odpuščanja, ki bi povečala brezposelnost. Ta je namreč ta hip zelo visoka.«

Kaj to pomeni v praksi?

Višina nadomestila je odvisna od višine plače, pojasnjuje naš sogovornik. Pri mesečni bruto plači do 1.700 € (cca neto 1.350 €) dobi delojemalec, čeprav je na skrajšanem delu, 90 odstotkov dozdajšnje neto plače. Od mesečne bruto plače v višini 2.700 € (cca neto 1.860 €) dobi delojemalec 85 odstotkov neto plače (cca neto 1,600 €), za vse bruto plače nad 2.700 € pa dobi delojemalec 80 odstotkov neto plače. Zgornja meja je bruto plača 5.400 € mesečno (cca neto 3.200 €) in to velja za vse plače, višje od 5.400 €. Vajencem se vedno povrne sto odstotkov.

Delovni čas se lahko skrajša za do 90 odstotkov, poudarja ddr. Marian Wakounig. Teoretično to pomeni, da ob 40-urnem tedenskem delovniku lahko delavec dela štiri ure na teden.

»Delavec se lahko dogovori, da pet tednov ne dela nič, šesti teden pa 60 odstotkov.«

S tem želi Avstrija omejiti odpuščanja, saj je brezposelnost na rekordni ravni.

»Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so namreč močno povečali število brezposelnih. Zdaj jih je več kot 570.000 in bližamo se magičnemu številu 600.000. To je največ v zgodovini naše države, odkar se zbirajo podatki. Zvišanje imamo pravzaprav v vseh panogah. Če k temu prištejemo še 1.200.000 zaposlenih, ki so vključeni v model skrajšanega delovnega časa, imamo v Avstriji že 1.800.000 zaposlenih v ”kurioznih” delovnih razmerjih, če se smem tako izraziti. Kmalu jih bo dva milijona, torej prebivalstvo Republike Slovenije.«

Da bi v teh časih pomagali davkoplačevalcem, je avstrijska finančna uprava sprejela različne olajšave.

»Od vsega začetka je bil cilj finančne uprave zagotoviti likvidnost avstrijskih podjetij, ne glede na njihovo velikost in tržni pomen.«

Davčni zavezanci tako lahko zaprosijo za znižanje akontacije dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb (Körperschaftsteuer) tudi do vsote nič. Avstrijska finančna uprava zdaj ne izdaja nobenih davčnih odločb, po katerih bi moral zavezanec plačati upravi. Izdajajo samo odločbe, pri katerih se davčnemu zavezancu izplača oziroma vrne denar.

Davčni zavezanci v Avstriji lahko zahtevajo odlog plačila davčnega dolga ali   možnost plačila v obrokih, kar za zdaj velja do 30. septembra 2020. Rok za oddajo davčnih napovedi za leto 2019 se je podaljšal do konca avgusta 2020,  davčna uprava pa do konca maja ne izvaja izvršb in ne pošilja davčnih zavezancev v stečaj. Do pomoči pa so upravičeni vsi, čeprav imajo neporavnane davčne obveznosti.

»Finančna uprava je do zdaj pozitivno rešila več kot 200.000 prošenj davčnih zavezancev in pri tem ni zastojev, saj smo rešili skoraj vse prošnje. Vsi ti ukrepi, predvsem znižanje akontacij davkov, pa so v sedmih tednih državo stali že več kot pet milijard evrov.«

Avstrijska finančna uprava je takoj uvedla tako imenovano vročo linijo za pomoč davkoplačevalcem, kjer na vprašanja po telefonu ali elektronski pošti odgovarjajo usposobljeni svetovalci, ki imajo pregled nad pomočjo in sprejetimi ukrepi, in to ne samo s področja davkov.

Tudi davčnih inšpekcij zdaj ne izvajajo, saj bi to pomenilo, poudarja naš sogovornik, izplačila oziroma dodatne stroške za zavezance, česar ne želijo.

»V upravi nam gre zdaj v prvi vrsti za zagotovitev likvidnosti podjetij in sprejetje dejstva, da smo kot država v izrednih razmerah. Zato smo takoj prenehali vse inšpekcije in nadzor, čeprav to ni bilo vsem po volji. Zavedamo se namreč, da brez podjetništva ni delovnih mest.«

Zagotovo bo marsikateri podjetnik to krizo nepošteno izkoristil, vendar je to pač cena takšnih razmer, dodaja ddr. Marian Wakounig in napoveduje, da se bodo po koncu krize posvetili predvsem nadzoru upravičenosti do državnih podpor in subvencij, saj je to v interesu avstrijskih davkoplačevalcev.

 

Konec slovenskega zadružnega bančništva na avstrijskem Koroškem?

Kaj se dogaja s Posojilnico bank, dvojezično regionalno zadružno banko na avstrijskem Koroškem, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije? Njeno preoblikovanje iz zadružne v delniško družbo in prodaja bi lahko pomenila zlom slovenskega zadružnega bančništva, opozarjajo koroški Slovenci.

Že ob združitvi Posojilnic in Zveze bank v Posojilnico bank leta 2016 so nekateri opozarjali, da gre za tvegano potezo, vendar je bila to, kot poudarja predsednik upravnega odbora Felix Wieser, edina možnost za obstanek.

»Gospodarska kriza v letih od 2007 do 2010 in slaba posojila so pahnila banke v težave. V teh razmerah smo morali združiti naše sile. Sedem Posojilnic in Zveza bank se nas je v pogovoru z zvezo Raiffeisen, predvsem pa v dogovoru z našimi člani, soglasno odločilo, da naredimo iz vseh teh malih posojilnic eno banko. Ta bo imela v okviru skupine Raiffeisen, kjer smo člani že skoraj sto let, enake pogoje poslovanja, kot jih imajo vse njene male in srednje velike banke.«

Toda to se v štirih letih ni zgodilo in Posojilnici bank, poudarja Felix Wieser, ni  nikoli zagotovila enakih pogojev poslovanja, kar je banko dodatno stalo od 1,5 do 2 milijona evrov. Kljub temu pa so rezultati poslovanja dobri.

»Raiffeisen je še ob božiču hvalil pozitiven razvoj Posojilnice bank in njene odlične kadre, nekaj tednov pozneje pa so povsem spremenili svoje izjave in trdili, da banka nima perspektive, zato jo je treba prodati.«

Verjetno je takrat že obstajal kupec?

»Če bi bili pri Raiffeisen transparentni, bi nam to povedali. Pojasnili bi nam, kdo je, da prihaja iz Združenega kraljestva in mi bi preverili njegove bonitetne ocene, se z njim povezali, videli, ali namerava ohraniti Posojilnico bank in delovna mesta, poslovalnice. Izvedeli bi, kaj namerava z 10.000 člani, od katerih jih je 4000 iz Slovenije, in s 30.000 strankami, od tega več kot polovico iz Slovenije. Ničesar od tega ne vemo in to kljub več pisnim pozivom in množici sestankov. Trdijo, da je to poslovna tajnost.«

Zaradi vseh neodgovorjenih vprašanj so postopek ustavili. Zahtevali so tudi izvedensko mnenje, kaj pomeni preoblikovanje v delniško družbo in prodaja, kdo bi bil lahko oškodovan, kaj bo s člani in strankami, vendar ga niso dobili. Namesto tega je nadzorni odbor suspendiral upravni odbor.

Odvetnik Rudi Vouk, predsednik društva za varovanje interesov slovenskega zadružništva, je za slovenski program ORF dejal, da to pomeni konec slovenskega zadružništva, za kar je odgovorna prav utemeljiteljica zadružnega sistema.

»Na primeru Posojilnice bank se zdaj poslavlja do vseh pravil zadružništva in se vede kot ultra kapitalistična družba, ki ne upošteva interesov svojih članov. Prav v letu, ko zaznamujemo 100. obletnico koroškega plebiscita, želi Raiffeisen likvidirati slovensko zadružništvo.«

S tem se strinja tudi predsednik suspendiranega upravnega odbora banke Felix Wieser. S preoblikovanjem iz zadružnega sistema v delniško družbo je to dejansko konec slovenskega zadružnega bančništva na avstrijskem Koroškem, pravi.

»Po sto letih članstva v zvezi Raiffeisen in dobri kondiciji, v kateri je ta hip banka, to ni etično in ni pošteno.«

V zadnjih štirih letih so, še poudarja naš sogovornik, soglasno sprejemali sklepe skupaj z nadzornim odborom in ni bilo nikakršnih konfliktov. Edini spor sta bila prav prodaja banke in odpoved zadružnemu sistemu. To bi pomenilo izrinjenje iz banke, ki je pomemben sponzor slovenskim kulturnim in športnim društvom na avstrijskem Koroškem.

»Novi lastnik, ki ne bo zavezan tej podpori in ne bo imel posebnega interesa do slovenstva, manjšine, regije in sodelovanja s Slovenijo, tega najbrž ne bo delal. To ne morem trditi s stoodstotno gotovostjo, toda izhajamo iz tega, da neka delniška družba iz Londona težko razume dogajanje v Železni Kapli, Selah. Zakaj bi?«

Kot še dodaja predsednik suspendiranega upravnega odbora banke Felix Wieser, ne razumejo, zakaj bi nekdo prišel poslovat na slabo razvito južno Koroško.

Možnosti, da bi preoblikovanje in prodajo Posojilnice bank ustavili, tako rekoč ni. Skupščina poteka po pošti, veliko malih lastnikov pa nima možnosti, saj ima skupina Reiffeisen prepričljivo večino in jih lahko brez težav preglasuje.

Kriza kot priložnost za premislek in preporod

“Nič več ne bo tako, kot je bilo” je fraza, ki jo v zadnjem času slišimo tako rekoč na vsakem koraku. Tudi slovenska narodna skupnost v Italiji je zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa prikrajšana za kulturne dejavnosti in tradicionalne prireditve, ki so pomemben povezovalni element, če ne celo ključen del narodne identitete.

Čas, v katerem smo se znašli, zahteva razmislek o tem, kako naprej, menijo številni Slovenci v Italiji, ki vidijo v krizi tudi priložnost za preporod.

Prvi konec tedna v maju je v Dolini pri Trstu tradicionalno prazničen. Slavi se prihod pomladi, mladost, rodovitnost, slavi se Majenco. Neporočeni fantje v Gorici, na vaškem trgu, postavijo maj oziroma mlaj, ki ga krasi bogato obloženo češnjevo drevo, pod katerim se štiri dni zabava staro in mlado iz vse vasi. Se je zabavalo.  Zaradi prepovedi zbiranja namreč praznika letos ni bilo, kar se je zadnjič zgodilo po drugi svetovni vojni, se v pogovoru s Špelo Lenardič spominja pesnik in učitelj Boris Pangerc.

»Majenca se dogaja od pamtiveka, nimamo podatka, od kdaj. Bila je tudi za časa fašizma, ko je bilo vse, kar je bilo slovensko, prepovedano. To je bil močan tradicionalni praznik in fašisti so sredi Doline, kjer so postavljali mlaj, posadili lipo, ker so vedeli, da je to slovensko nacionalno drevo. Dolinčani se niso dali ugnati in so mlaj postavili na Gornji Gorici.«

Fantje in dekleta iz Doline tudi letos niso vrgli  puške v koruzo. Povezali so se prek spleta in v vasi kljub vsemu pričarali praznično razpoloženje. Sokrajane so povabili, naj na svojih vrtovih postavijo manjši mlaj in zapojejo tradicionalni ljudski pesmi, ki bi ju sicer vsi skupaj prepevali na glavnem trgu. Kot pravi župan Majence oziroma izvoljeni predstavnik dolinskih fantov Jar Martini, je praznik pomemben element slovenske identitete.

»S tem na najboljši način naredimo malo razpoloženja na vasi, da se čutimo bližji drug drugemu. Kot zamejski Slovenec sem zelo ponosen na ta vaški praznik, saj s tem ohranjamo slovensko kulturo, jezik in navade, ki bi s časom lahko šle v pozabo.«

Županja Majence, predstavnica deklet, Francesca Slavec je ponosna na ohranjanje tradicije.

»Najlepša stvar, ki mi je pri srcu, je, da Majenca povezuje vse nas, vse generacije. Zelo sem ponosna, ker grem po poti svojih staršev. Mati je bila parterca in oče župan, tako da upam in si želim, da bodo tudi bodoče generacije občutile to, kar čutimo mi.«

Da hipne razmere predstavljajo nekakšno streznitev in nujnost kritičnega razmisleka o prihodnosti slovenske narodne skupnosti, pa je prepričan profesor filozofije na tržaškem liceju Franceta Prešerna Jernej Šček. Prireditve in zaznamovanje obletnic so po njegovem priložnost, da se preštejejo. Pa ne le to.

»Izkušnja iz preteklosti je, da nas je kriza združevala in pripadnost, ki presega ideološko stvarnost, recimo da zvestoba zemlji, je eno od orodij, ki ga imamo.«

Hkrati pa Šček opozarja, da bi morali razmisliti o reševanju težav, s katerimi se spoprijema slovenska narodna skupnost, in pri tem poudarja pomanjkanje strokovnosti pri kadrovanju, zastarelost delovanja in demografski padec. Prisotnost na spletu ni dovolj, je prepričan.

»Splet in digitalna orodja nam lahko pomagajo pri identifikaciji, obveščanju in notranjem informiranju. Navzven, tu mislim predvsem na odnose z večinsko italijansko skupnostjo, bomo obstajali samo, ko bomo fizično prisotni, ko bomo imeli svoje predstavnike v organih javnega odločanja, v kulturnih, šolskih in drugih ustanovah. Torej spet kadrovanje! Ta dvojna fronta mora delovati z roko v roki.«

Zaprte meje ločujejo družine

Porabski Slovenci so, razen med velikonočnimi prazniki, od sredine marca odrezani od matične domovine, saj na njihovem območju ni odprt noben mejni  prehod proti Sloveniji. Ker je med odprtjem mejni prehod Verica−Čepinci prečkala le peščica ljudi, se je madžarska policija odločila prehod spet zapreti. Dejstvo namreč je, da je na tem obmejnem območju le malo dnevnih delovnih migrantov, pa tudi dvolastnikov skorajda ni. Samo omenjeni pa imajo, z redkimi drugimi izjemami, možnost prestopiti mejo med Slovenijo in Madžarsko.

Med tistimi, ki jih je zapiranje meja najbolj prizadelo, je Valeria Gašpar,  porabska Slovenka, ki se je pred 25 leti preselila v Slovenijo.

Kot je povedala Silvi Eöry, je to, da se je meja kar čez noč zaprla, zanjo pomenilo velik šok. Na Verici, kjer je odraščala, ima hudo bolnega očeta. In tako si je poskušala čim prej urediti papirje, da bi ga lahko nemoteno obiskovala. Več kot teden dni je trajalo, da je pridobila ustrezna dovoljenja.

»Na veliki petek in velikonočno nedeljo mi je končno uspelo prečkati mejo, toda policisti so vedno zapletali tako ob prihodu na mejo kot ob vrnitvi. Počutila sem se kot begunka, kot če ne bi bila rojena na Verici. Spraševala sem se, kako to, da sem, ko so volitve, na Madžarskem dobrodošla, zdaj, ko želim samo obiskati bolnega očeta, pa kot da nisem porabska Slovenka.«

Da je ob prehodu na Madžarskem ne bi zadržali 14 dni v karanteni, si je Valeria Gašpar urejala dovoljenje, ki bi ji omogočilo, da za nekaj ur na dan obišče očeta.  Pri tem so ji pomagali na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru, župan občine Verica-Ritkarovci Andraš Dončec, ki ji je dovoljenje priskrbel pri vodstvu madžarske policije v Budimpešti, in narodnostna zagovornica Erika Kölles Kiss. Vsem je hvaležna.

Rada pa se spominja časov iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila meja prav tako zaprta. Kar pa mladih Porabcev ni ustavilo pri tem, da ne bi hodili »na črno« k sosedom.

»Poleg obiskovanja veselic smo skupaj z mladimi Prekmurci hodili tudi naokrog po Sloveniji, recimo na ogled skokov v Planico. In tako sem leta 1991 spoznala tudi moža.«

K njemu v Čepince se je preselila leta 1995, dve leti po rojstvu sina Danijela. Leta 1998, ko je privekal na svet drugi sin Kristian, sta se tudi poročila. Vseeno pa je na slovensko državljanstvo čakala dolgih 11 let.

»Na obdobje, ko sem čakala na slovensko državljanstvo, nimam lepih spominov. Poleg tega, da so prišli ugotavljat, ali ima mož v hiši dovolj prostora, je moral mož dokazovati, da lahko vzdržuje mlado družino. Hvaležna sem njegovemu delodajalcu, da mu je zaradi tega nakazoval višjo plačo.«

Veliko energije je bilo treba vložiti tudi v pripravo različnih dokumentov. Vseeno pa pravi, da je z življenjem v Sloveniji zelo zadovoljna.

Daljšemu pogovoru z njo in drugimi rojaki pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji.


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Kako ublažiti posledice pandemije

11.05.2020


Milijarde evrov za zmanjševanje brezposelnosti in zagotavljanje likvidnosti, zaprte meje, ki preprečujejo stike z družino, kulturne prireditve na spletu in priložnosti za spremembe

Skrajšan delovni čas in drugi ukrepi

Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine, pojasnjuje, da je naša severna soseda v okviru zakonodaje covida 19 v sedmih tednih sprejela več kot 15 različnih zakonov. Sveženj pomoči pa je vreden 38 milijard evrov. Med drugim so ukinili davek na dodano vrednost za prodajo zaščitnih mask, pred epidemijo obdavčene z 20-odstotno stopnjo.

Velik problem državam predstavlja povečevanje števila brezposelnih in Avstrija skuša to reševati z možnostjo skrajšanega delovnega časa. V tem modelu je že več kot 1.200.000 zaposlenih, pravi ddr. Marian Wakounig, vsoto, ki jo je država namenila za financiranje tega ukrepa, pa so s sedem že dvignili na deset milijard evrov. Ukrep je predviden za tri mesece z možnostjo podaljšanja še za tri, torej skupaj za pol leta, delodajalec pa zaposlenega, ki dela skrajšan delovni čas, ne sme odpustiti še mesec dni po prenehanju tega ukrepa.

»Zaposlenim se delovni čas skrajša, skoraj v celoti pa dobijo povrnjeno dozdajšnjo plačo. Na ta način namerava država ohraniti delovna mesta oziroma  preprečiti odpuščanja, ki bi povečala brezposelnost. Ta je namreč ta hip zelo visoka.«

Kaj to pomeni v praksi?

Višina nadomestila je odvisna od višine plače, pojasnjuje naš sogovornik. Pri mesečni bruto plači do 1.700 € (cca neto 1.350 €) dobi delojemalec, čeprav je na skrajšanem delu, 90 odstotkov dozdajšnje neto plače. Od mesečne bruto plače v višini 2.700 € (cca neto 1.860 €) dobi delojemalec 85 odstotkov neto plače (cca neto 1,600 €), za vse bruto plače nad 2.700 € pa dobi delojemalec 80 odstotkov neto plače. Zgornja meja je bruto plača 5.400 € mesečno (cca neto 3.200 €) in to velja za vse plače, višje od 5.400 €. Vajencem se vedno povrne sto odstotkov.

Delovni čas se lahko skrajša za do 90 odstotkov, poudarja ddr. Marian Wakounig. Teoretično to pomeni, da ob 40-urnem tedenskem delovniku lahko delavec dela štiri ure na teden.

»Delavec se lahko dogovori, da pet tednov ne dela nič, šesti teden pa 60 odstotkov.«

S tem želi Avstrija omejiti odpuščanja, saj je brezposelnost na rekordni ravni.

»Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so namreč močno povečali število brezposelnih. Zdaj jih je več kot 570.000 in bližamo se magičnemu številu 600.000. To je največ v zgodovini naše države, odkar se zbirajo podatki. Zvišanje imamo pravzaprav v vseh panogah. Če k temu prištejemo še 1.200.000 zaposlenih, ki so vključeni v model skrajšanega delovnega časa, imamo v Avstriji že 1.800.000 zaposlenih v ”kurioznih” delovnih razmerjih, če se smem tako izraziti. Kmalu jih bo dva milijona, torej prebivalstvo Republike Slovenije.«

Da bi v teh časih pomagali davkoplačevalcem, je avstrijska finančna uprava sprejela različne olajšave.

»Od vsega začetka je bil cilj finančne uprave zagotoviti likvidnost avstrijskih podjetij, ne glede na njihovo velikost in tržni pomen.«

Davčni zavezanci tako lahko zaprosijo za znižanje akontacije dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb (Körperschaftsteuer) tudi do vsote nič. Avstrijska finančna uprava zdaj ne izdaja nobenih davčnih odločb, po katerih bi moral zavezanec plačati upravi. Izdajajo samo odločbe, pri katerih se davčnemu zavezancu izplača oziroma vrne denar.

Davčni zavezanci v Avstriji lahko zahtevajo odlog plačila davčnega dolga ali   možnost plačila v obrokih, kar za zdaj velja do 30. septembra 2020. Rok za oddajo davčnih napovedi za leto 2019 se je podaljšal do konca avgusta 2020,  davčna uprava pa do konca maja ne izvaja izvršb in ne pošilja davčnih zavezancev v stečaj. Do pomoči pa so upravičeni vsi, čeprav imajo neporavnane davčne obveznosti.

»Finančna uprava je do zdaj pozitivno rešila več kot 200.000 prošenj davčnih zavezancev in pri tem ni zastojev, saj smo rešili skoraj vse prošnje. Vsi ti ukrepi, predvsem znižanje akontacij davkov, pa so v sedmih tednih državo stali že več kot pet milijard evrov.«

Avstrijska finančna uprava je takoj uvedla tako imenovano vročo linijo za pomoč davkoplačevalcem, kjer na vprašanja po telefonu ali elektronski pošti odgovarjajo usposobljeni svetovalci, ki imajo pregled nad pomočjo in sprejetimi ukrepi, in to ne samo s področja davkov.

Tudi davčnih inšpekcij zdaj ne izvajajo, saj bi to pomenilo, poudarja naš sogovornik, izplačila oziroma dodatne stroške za zavezance, česar ne želijo.

»V upravi nam gre zdaj v prvi vrsti za zagotovitev likvidnosti podjetij in sprejetje dejstva, da smo kot država v izrednih razmerah. Zato smo takoj prenehali vse inšpekcije in nadzor, čeprav to ni bilo vsem po volji. Zavedamo se namreč, da brez podjetništva ni delovnih mest.«

Zagotovo bo marsikateri podjetnik to krizo nepošteno izkoristil, vendar je to pač cena takšnih razmer, dodaja ddr. Marian Wakounig in napoveduje, da se bodo po koncu krize posvetili predvsem nadzoru upravičenosti do državnih podpor in subvencij, saj je to v interesu avstrijskih davkoplačevalcev.

 

Konec slovenskega zadružnega bančništva na avstrijskem Koroškem?

Kaj se dogaja s Posojilnico bank, dvojezično regionalno zadružno banko na avstrijskem Koroškem, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije? Njeno preoblikovanje iz zadružne v delniško družbo in prodaja bi lahko pomenila zlom slovenskega zadružnega bančništva, opozarjajo koroški Slovenci.

Že ob združitvi Posojilnic in Zveze bank v Posojilnico bank leta 2016 so nekateri opozarjali, da gre za tvegano potezo, vendar je bila to, kot poudarja predsednik upravnega odbora Felix Wieser, edina možnost za obstanek.

»Gospodarska kriza v letih od 2007 do 2010 in slaba posojila so pahnila banke v težave. V teh razmerah smo morali združiti naše sile. Sedem Posojilnic in Zveza bank se nas je v pogovoru z zvezo Raiffeisen, predvsem pa v dogovoru z našimi člani, soglasno odločilo, da naredimo iz vseh teh malih posojilnic eno banko. Ta bo imela v okviru skupine Raiffeisen, kjer smo člani že skoraj sto let, enake pogoje poslovanja, kot jih imajo vse njene male in srednje velike banke.«

Toda to se v štirih letih ni zgodilo in Posojilnici bank, poudarja Felix Wieser, ni  nikoli zagotovila enakih pogojev poslovanja, kar je banko dodatno stalo od 1,5 do 2 milijona evrov. Kljub temu pa so rezultati poslovanja dobri.

»Raiffeisen je še ob božiču hvalil pozitiven razvoj Posojilnice bank in njene odlične kadre, nekaj tednov pozneje pa so povsem spremenili svoje izjave in trdili, da banka nima perspektive, zato jo je treba prodati.«

Verjetno je takrat že obstajal kupec?

»Če bi bili pri Raiffeisen transparentni, bi nam to povedali. Pojasnili bi nam, kdo je, da prihaja iz Združenega kraljestva in mi bi preverili njegove bonitetne ocene, se z njim povezali, videli, ali namerava ohraniti Posojilnico bank in delovna mesta, poslovalnice. Izvedeli bi, kaj namerava z 10.000 člani, od katerih jih je 4000 iz Slovenije, in s 30.000 strankami, od tega več kot polovico iz Slovenije. Ničesar od tega ne vemo in to kljub več pisnim pozivom in množici sestankov. Trdijo, da je to poslovna tajnost.«

Zaradi vseh neodgovorjenih vprašanj so postopek ustavili. Zahtevali so tudi izvedensko mnenje, kaj pomeni preoblikovanje v delniško družbo in prodaja, kdo bi bil lahko oškodovan, kaj bo s člani in strankami, vendar ga niso dobili. Namesto tega je nadzorni odbor suspendiral upravni odbor.

Odvetnik Rudi Vouk, predsednik društva za varovanje interesov slovenskega zadružništva, je za slovenski program ORF dejal, da to pomeni konec slovenskega zadružništva, za kar je odgovorna prav utemeljiteljica zadružnega sistema.

»Na primeru Posojilnice bank se zdaj poslavlja do vseh pravil zadružništva in se vede kot ultra kapitalistična družba, ki ne upošteva interesov svojih članov. Prav v letu, ko zaznamujemo 100. obletnico koroškega plebiscita, želi Raiffeisen likvidirati slovensko zadružništvo.«

S tem se strinja tudi predsednik suspendiranega upravnega odbora banke Felix Wieser. S preoblikovanjem iz zadružnega sistema v delniško družbo je to dejansko konec slovenskega zadružnega bančništva na avstrijskem Koroškem, pravi.

»Po sto letih članstva v zvezi Raiffeisen in dobri kondiciji, v kateri je ta hip banka, to ni etično in ni pošteno.«

V zadnjih štirih letih so, še poudarja naš sogovornik, soglasno sprejemali sklepe skupaj z nadzornim odborom in ni bilo nikakršnih konfliktov. Edini spor sta bila prav prodaja banke in odpoved zadružnemu sistemu. To bi pomenilo izrinjenje iz banke, ki je pomemben sponzor slovenskim kulturnim in športnim društvom na avstrijskem Koroškem.

»Novi lastnik, ki ne bo zavezan tej podpori in ne bo imel posebnega interesa do slovenstva, manjšine, regije in sodelovanja s Slovenijo, tega najbrž ne bo delal. To ne morem trditi s stoodstotno gotovostjo, toda izhajamo iz tega, da neka delniška družba iz Londona težko razume dogajanje v Železni Kapli, Selah. Zakaj bi?«

Kot še dodaja predsednik suspendiranega upravnega odbora banke Felix Wieser, ne razumejo, zakaj bi nekdo prišel poslovat na slabo razvito južno Koroško.

Možnosti, da bi preoblikovanje in prodajo Posojilnice bank ustavili, tako rekoč ni. Skupščina poteka po pošti, veliko malih lastnikov pa nima možnosti, saj ima skupina Reiffeisen prepričljivo večino in jih lahko brez težav preglasuje.

Kriza kot priložnost za premislek in preporod

“Nič več ne bo tako, kot je bilo” je fraza, ki jo v zadnjem času slišimo tako rekoč na vsakem koraku. Tudi slovenska narodna skupnost v Italiji je zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa prikrajšana za kulturne dejavnosti in tradicionalne prireditve, ki so pomemben povezovalni element, če ne celo ključen del narodne identitete.

Čas, v katerem smo se znašli, zahteva razmislek o tem, kako naprej, menijo številni Slovenci v Italiji, ki vidijo v krizi tudi priložnost za preporod.

Prvi konec tedna v maju je v Dolini pri Trstu tradicionalno prazničen. Slavi se prihod pomladi, mladost, rodovitnost, slavi se Majenco. Neporočeni fantje v Gorici, na vaškem trgu, postavijo maj oziroma mlaj, ki ga krasi bogato obloženo češnjevo drevo, pod katerim se štiri dni zabava staro in mlado iz vse vasi. Se je zabavalo.  Zaradi prepovedi zbiranja namreč praznika letos ni bilo, kar se je zadnjič zgodilo po drugi svetovni vojni, se v pogovoru s Špelo Lenardič spominja pesnik in učitelj Boris Pangerc.

»Majenca se dogaja od pamtiveka, nimamo podatka, od kdaj. Bila je tudi za časa fašizma, ko je bilo vse, kar je bilo slovensko, prepovedano. To je bil močan tradicionalni praznik in fašisti so sredi Doline, kjer so postavljali mlaj, posadili lipo, ker so vedeli, da je to slovensko nacionalno drevo. Dolinčani se niso dali ugnati in so mlaj postavili na Gornji Gorici.«

Fantje in dekleta iz Doline tudi letos niso vrgli  puške v koruzo. Povezali so se prek spleta in v vasi kljub vsemu pričarali praznično razpoloženje. Sokrajane so povabili, naj na svojih vrtovih postavijo manjši mlaj in zapojejo tradicionalni ljudski pesmi, ki bi ju sicer vsi skupaj prepevali na glavnem trgu. Kot pravi župan Majence oziroma izvoljeni predstavnik dolinskih fantov Jar Martini, je praznik pomemben element slovenske identitete.

»S tem na najboljši način naredimo malo razpoloženja na vasi, da se čutimo bližji drug drugemu. Kot zamejski Slovenec sem zelo ponosen na ta vaški praznik, saj s tem ohranjamo slovensko kulturo, jezik in navade, ki bi s časom lahko šle v pozabo.«

Županja Majence, predstavnica deklet, Francesca Slavec je ponosna na ohranjanje tradicije.

»Najlepša stvar, ki mi je pri srcu, je, da Majenca povezuje vse nas, vse generacije. Zelo sem ponosna, ker grem po poti svojih staršev. Mati je bila parterca in oče župan, tako da upam in si želim, da bodo tudi bodoče generacije občutile to, kar čutimo mi.«

Da hipne razmere predstavljajo nekakšno streznitev in nujnost kritičnega razmisleka o prihodnosti slovenske narodne skupnosti, pa je prepričan profesor filozofije na tržaškem liceju Franceta Prešerna Jernej Šček. Prireditve in zaznamovanje obletnic so po njegovem priložnost, da se preštejejo. Pa ne le to.

»Izkušnja iz preteklosti je, da nas je kriza združevala in pripadnost, ki presega ideološko stvarnost, recimo da zvestoba zemlji, je eno od orodij, ki ga imamo.«

Hkrati pa Šček opozarja, da bi morali razmisliti o reševanju težav, s katerimi se spoprijema slovenska narodna skupnost, in pri tem poudarja pomanjkanje strokovnosti pri kadrovanju, zastarelost delovanja in demografski padec. Prisotnost na spletu ni dovolj, je prepričan.

»Splet in digitalna orodja nam lahko pomagajo pri identifikaciji, obveščanju in notranjem informiranju. Navzven, tu mislim predvsem na odnose z večinsko italijansko skupnostjo, bomo obstajali samo, ko bomo fizično prisotni, ko bomo imeli svoje predstavnike v organih javnega odločanja, v kulturnih, šolskih in drugih ustanovah. Torej spet kadrovanje! Ta dvojna fronta mora delovati z roko v roki.«

Zaprte meje ločujejo družine

Porabski Slovenci so, razen med velikonočnimi prazniki, od sredine marca odrezani od matične domovine, saj na njihovem območju ni odprt noben mejni  prehod proti Sloveniji. Ker je med odprtjem mejni prehod Verica−Čepinci prečkala le peščica ljudi, se je madžarska policija odločila prehod spet zapreti. Dejstvo namreč je, da je na tem obmejnem območju le malo dnevnih delovnih migrantov, pa tudi dvolastnikov skorajda ni. Samo omenjeni pa imajo, z redkimi drugimi izjemami, možnost prestopiti mejo med Slovenijo in Madžarsko.

Med tistimi, ki jih je zapiranje meja najbolj prizadelo, je Valeria Gašpar,  porabska Slovenka, ki se je pred 25 leti preselila v Slovenijo.

Kot je povedala Silvi Eöry, je to, da se je meja kar čez noč zaprla, zanjo pomenilo velik šok. Na Verici, kjer je odraščala, ima hudo bolnega očeta. In tako si je poskušala čim prej urediti papirje, da bi ga lahko nemoteno obiskovala. Več kot teden dni je trajalo, da je pridobila ustrezna dovoljenja.

»Na veliki petek in velikonočno nedeljo mi je končno uspelo prečkati mejo, toda policisti so vedno zapletali tako ob prihodu na mejo kot ob vrnitvi. Počutila sem se kot begunka, kot če ne bi bila rojena na Verici. Spraševala sem se, kako to, da sem, ko so volitve, na Madžarskem dobrodošla, zdaj, ko želim samo obiskati bolnega očeta, pa kot da nisem porabska Slovenka.«

Da je ob prehodu na Madžarskem ne bi zadržali 14 dni v karanteni, si je Valeria Gašpar urejala dovoljenje, ki bi ji omogočilo, da za nekaj ur na dan obišče očeta.  Pri tem so ji pomagali na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru, župan občine Verica-Ritkarovci Andraš Dončec, ki ji je dovoljenje priskrbel pri vodstvu madžarske policije v Budimpešti, in narodnostna zagovornica Erika Kölles Kiss. Vsem je hvaležna.

Rada pa se spominja časov iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila meja prav tako zaprta. Kar pa mladih Porabcev ni ustavilo pri tem, da ne bi hodili »na črno« k sosedom.

»Poleg obiskovanja veselic smo skupaj z mladimi Prekmurci hodili tudi naokrog po Sloveniji, recimo na ogled skokov v Planico. In tako sem leta 1991 spoznala tudi moža.«

K njemu v Čepince se je preselila leta 1995, dve leti po rojstvu sina Danijela. Leta 1998, ko je privekal na svet drugi sin Kristian, sta se tudi poročila. Vseeno pa je na slovensko državljanstvo čakala dolgih 11 let.

»Na obdobje, ko sem čakala na slovensko državljanstvo, nimam lepih spominov. Poleg tega, da so prišli ugotavljat, ali ima mož v hiši dovolj prostora, je moral mož dokazovati, da lahko vzdržuje mlado družino. Hvaležna sem njegovemu delodajalcu, da mu je zaradi tega nakazoval višjo plačo.«

Veliko energije je bilo treba vložiti tudi v pripravo različnih dokumentov. Vseeno pa pravi, da je z življenjem v Sloveniji zelo zadovoljna.

Daljšemu pogovoru z njo in drugimi rojaki pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji.


08.03.2021

Boj za enakopravnost ni nikoli končan

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!


01.03.2021

Slovenščina je pomemben dejavnik tudi pri nabiranju političnih glasov

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.


22.02.2021

Ni enostavno, je pa nujno

Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.


15.02.2021

Boj za pravice manjšine ni nikoli končan

Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.


08.02.2021

Naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!


01.02.2021

Težki časi zahtevajo odgovorne politike

Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.


25.01.2021

'Na provokacije ne nasedamo'

Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!


18.01.2021

'Največja težava je negotovost'

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!


11.01.2021

'Noben veter ni dovolj ugoden za mornarja, ki ne pozna svojega cilja'

Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!


04.01.2021

Izzivov ne manjka, zato pogumno naprej

Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


28.12.2020

Kar svet potrebuje zdaj, je ljubezen

Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.


21.12.2020

Nimajo vse zgodbe srečnega konca

Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka


14.12.2020

Poglej, človek!

Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!


07.12.2020

Virtualnost je nova realnost

Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.


30.11.2020

'Naši bralci nam stojijo ob strani in nas podpirajo'

Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.


23.11.2020

Strpni, dejavni in povezani tudi v virtualnem okolju

M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.


16.11.2020

Covid-19 je življenje postavil na glavo, ampak skupaj zmoremo

Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.


09.11.2020

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!


09.11.2020

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!


02.11.2020

Zaostrovanje ukrepov je nova realnost

Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.


Stran 8 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov