Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.
Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov. Zbornik je dostopen tudi tu.
Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.
»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«
Dr. Daniel Wutti
Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.
»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«
Dr. Daniel Wutti
Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.
Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.
»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«
Milena Olip
Pesnik in prevajalec Dominik Srienc je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.
Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.
»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«
Dominik Srienc
Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.
V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.
Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.
»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«
Tanja Prušnik
Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.
»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«
Tanja Prušnik
Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?
Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.
Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov. Zbornik je dostopen tudi tu.
Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.
»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«
Dr. Daniel Wutti
Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.
»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«
Dr. Daniel Wutti
Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.
Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.
»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«
Milena Olip
Pesnik in prevajalec Dominik Srienc je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.
Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.
»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«
Dominik Srienc
Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.
V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.
Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.
»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«
Tanja Prušnik
Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.
»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«
Tanja Prušnik
Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?
Prisluhnite!
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
Neveljaven email naslov