Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.
Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov. Zbornik je dostopen tudi tu.
Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.
»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«
Dr. Daniel Wutti
Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.
»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«
Dr. Daniel Wutti
Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.
Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.
»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«
Milena Olip
Pesnik in prevajalec Dominik Srienc je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.
Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.
»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«
Dominik Srienc
Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.
V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.
Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.
»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«
Tanja Prušnik
Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.
»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«
Tanja Prušnik
Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?
Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.
Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov. Zbornik je dostopen tudi tu.
Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.
»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«
Dr. Daniel Wutti
Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.
»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«
Dr. Daniel Wutti
Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.
Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.
»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«
Milena Olip
Pesnik in prevajalec Dominik Srienc je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.
Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.
»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«
Dominik Srienc
Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.
V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.
Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.
»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«
Tanja Prušnik
Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.
»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«
Tanja Prušnik
Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?
Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov