Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zgodovinsko opravičilo

12.10.2020


Predsednika Alexander Van der Bellen in Borut Pahor prvič skupaj na slovesnosti v Celovcu, študenti z demonstracijami proti proslavljanju, denar za razvoj Porabja tudi iz Slovenije, pomorska tradicija na ogled v Trstu

Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Besede predsednika države Alexandra Van der Bellna  ki jih je izrekel tudi v slovenščini na slovesnosti v deželnem dvorcu, je bilo veliko presenečenje.

Opravičilo je bilo nepričakovano, za nekatere ganljivo. .

"Opravičilo me je zelo ganilo. Zdelo se mi je, da je nagovorilo tudi mene. Čeprav so dialog in sožitje v zadnjih letih vedno bolj v ospredju, realnost vsakdana ni vedno takšna. .. Ne morem reči, da je prišlo opravičilo prepozno, vsekakor pa na pravi dan. Zdaj lahko začnemo na nekih novih temeljih graditi skupno prihodnost.«

novinarka Radia Agora Sara Pan

Kot novinar in voditelj slovenskega sporeda ORF je dogajanje za 2. program avstrijske javne televizije spremljal Aleksander Tolmaier. Še pred opravičilom avstrijskega predsednika je pojasnil, da je prvič na prireditvi ob obletnici koroškega plebiscita.

»Ta obletnica se razlikuje od prejšnjih. V ospredju niso več povorke domovinskih organizacij, ki so se po več ur vile po Celovcu. Našli so dostojen način praznovanja. Ko pa preidemo na slovensko narodno skupnost, je vprašanje, ali je to zadosti ali premalo. Boljše je, kot je bilo v preteklosti, seveda pa lahko zavzame stališče, da je to še vedno premalo.«

igralec, režiser in novinar Aleksander Tolmaier

Seveda je še veliko priložnosti za izboljšanje, dodaja naš sogovornik, ki pogreša samoumevnost koroških Slovencev.

»Pogrešam vpetost v vsakdan, da je to samoumevno. Še vedno so potrebna opozorila, malo se zgodi kar tako. Mogoče pa bo v prihodnje, čez 10, 50, 100 let, drugače«

Tudi nasprotovanja slovenski navzočnosti še vedno obstajajo v določenih krogih, poudarja, toda manj, kot je bilo to v preteklosti. Med spodbudne premike uvršča tudi povečevanje prijav k dvojezičnemu pouku, ki ima lahko pozitivne dolgoročne posledice.

»Vedno manj je ljudi, ki zelo nasprotujejo slovenski prisotnosti in jeziku. So pa seveda pojavi, ki jih ne razumem. Ko visoki politiki desetletja nasprotujejo neki mali tablici v Žitari vasi, to je absolutno nedopustno. Takšni pojavi še vedno obstajajo. Morda jih je manj, so pa še vedno tu.«

V zadnjih tednih se zdi, da je koroška slovenska politika spet zelo razdeljena. To je verjetno povezano z veliko obletnico, ki je na dan vnovič privlekla določene nerešene teme, meni Aleksander Tolmaier, in opozarja na različne poglede političnih organizacij glede doseženega. Veliko je bilo narejenega, veliko pa še ne.

»Je pa jasno, kar govorimo že desetletja, ko se še nisem rodil, da bi bilo treba nastopati bolj zedinjeno. Glede tega drži, da smo se tu spet razšli, da gospodje ne znajo govoriti z enim jezikom. Ja, tako pač je.«

Na kulturnem področju, kjer je naš sogovornik zelo dejaven, je jasno, da je treba sodelovati. Ljudje tam dobro vedo in vemo, kaj je treba, in to nima velikega vpliva, pravi. To velja tako zanj kot za številne njegove kolege, ustvarjalce in ustvarjalke.

»Želimo narediti nekaj lepega, nekaj pozitivnega, nekaj kritičnega in to seveda tudi naredimo, ne glede na to, kaj govori politična centrala.«

Med pogovorom z Aleksandrom Tolmaierjem se v Dvorani grbov nadaljuje slovesnost ob 100. obletnici plebiscita. Na odru se menjavajo govorniki in govornice. Med njimi je tudi predsednik Zveze slovenskih organizacija Manuel Jug. Odločitev, da bo on osrednji govorec koroških Slovencev, je marsikoga zmotila.

23-letni študent matematike in nemščine na celovški univerzi se je v svojem nagovoru zavzel za nadaljevanje dialoga v dosedanjih odborih.

»Ne trdim, da je danes vse v redu in rešeno. Še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Prav te odprte teme, vključno z določili člena 7. ADP, pa moramo usklajevati v naših dveh najvažnejših gremijih; v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja in v Forumu za dialog, in tako s konsenzom doseči ključne rešitve.«

predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug

Ko se je osrednja slovesnost v deželnem dvorcu končevala, so se na drugem koncu mesta v bližini železniške postaje že zbirali študenti s transparenti, da bi s pohodom izrazili svoje nasprotovanje praznovanju. Kluboma slovenskih študentov in študentk iz Celovca in z Dunaja so se pridružili še mladi avstrijski radikalni levičarji – radikal Linke. Na svojem pohodu proti središču mesta, mimo deželne vlade, se je skupina približno 70 mladih protestnikov ustavila ob nekaterih spominskih obeležjih, med drugim so simbolno preimenovali ulico 10. oktobra v partizansko ulico.

»Tu sem zato, ker se mi zdi pomembno, da se upremo temu sistemu. Avstrija je pred 100 leti obljubila pravice, zato smo tudi volili zanjo, vendar teh pravic še vedno niso uresničili. Delajo se, da je vse lepo, pripravijo praznovanje in skušajo z dvojezičnostjo privabiti več ljudi. Seveda ni tako dramatično, kot se je praznovalo v preteklosti, še vedno pa niso uresničili obljubljenih pravic.«

študent Aleks

Predsednika obeh držav Alexander Van der Bellen in Borut Pahor pa sta v okviru obeleževanja 100. obletnice plebiscita obiskala Slomškovo hišo, v kateri je celovška Mohorjeva organizirala prve dvojezične jasli. Direktor Karl Hren bil zadovoljen. Hišo so prevzeli 1. avgusta, 1. septembra pa odprli jasli in vrtec s tremi skupinami, sredi septembra je v hiši vrata odprl še dijaški dom. V Slomškovi hiši je tako zdaj 140 otrok in dijakov, za katere skrbi 19 zaposlenih. Tudi Karl Hren pa ni skrival zadovoljstva zaradi predsednikovega opravičila.

Sam sicer ni bil žrtev diskriminacije, živ pa je spomin na občutke starih staršev, ki so se še v 80 letih prejšnjega stoletja bali prisluškovanja, če je pogovor nanesel na politične teme. In to več desetletij po koncu vojne, pravi direktor Mohorjeve.

»Ljudje so v desetletjih doživeli tak pritisk, tako raznarodovanje, da je opravičilo na mestu. Doživljam pa ga tudi čustveno, saj se spomnim naših ljudi.«

Razmere pa se spreminjajo in deželni glavar Peter Kaiser se že več let trudi v obeleževanje vključiti tudi koroške Slovence.

»Čas je toliko dozorel, da je bilateralno srečanja in nastop slovenskega predsednika možen, celo več, je koristen, ker ne gre več za praznovanje nemško govorečih proti slovensko govorečim ali pa Avstrije proti Sloveniji, temveč je to skupno spominjanje in preseganje posledic dogodka, ki nas je desetletja razdvajal. Mislim, da je to pravilna poteza in da da sožitju v deželi dodaten zagon.«

dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve Celovec

Daljšo reportažo s slovesnega obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita in spremljevalnega dogajanja v Celovcu, lahko slišite v oddaji.

Za razvoj Porabja denar tudi iz Slovenije

Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske, ki bo v šririh letih vanj vložila 2, 8 milijona evrov, sodelovala tudi Slovenija, zagotavlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.

Kaj načrtujejo z denarjem matične države? Idej jim ne manjka. Radi bi spodbudili podjetništvo in kmetijstvo, pomagali drugim organizacijam, kulturo pa bi radi povezali s turizmom.

"Naša narodna skupnost bo uspešna, ko bo določene rezultate dosegla tudi na gospodarskem področju."

predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs

Pri tem ji bo v veliko pomoč tudi 2,8 milijona evrov, koliko jih bo v prihodnjih štirih letih dobila iz Slovenije.

Morje - naše življenje

Smele načrte imajo tudi pri Zvezi slovenskih kuturnih društev v Italiji, ki 75-letnico delovanja obeležuje z razstavo »Morje – naše življenje«. Gre za zbirko predmetov ribiške družine Caharije iz Nabrežine, ki predstavlja življenje Slovencev na tržaški obali; dobrih dvesto predmetov, od najmanjših šivank za šivanje mrež, do delov plovil in celo modela čupe, deblaka, ki so ga uporabljali slovenski ribiči.  Zbirka ima neprecenljivo vrednost, saj gre za osebne spomine.

"Moja stara babica, ko je nosila koše, mi smo jim rekli plenirji, s svitki na glavi, nosila je ribe in jih prodajala v Trstu in vse to mi je ostalo v spominu. Tudi ves ta trud, ki ga je vložila v to delo."

Bogdan Petelin, član družine Caharija.

V Zvezi slovenskih kulturnih društev in Etnografskem muzeju pa si želijo, da bi zbirka postala del novega pomorskega muzeja, ki ga načrtujejo v starem tržaškem pristanišču.


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Zgodovinsko opravičilo

12.10.2020


Predsednika Alexander Van der Bellen in Borut Pahor prvič skupaj na slovesnosti v Celovcu, študenti z demonstracijami proti proslavljanju, denar za razvoj Porabja tudi iz Slovenije, pomorska tradicija na ogled v Trstu

Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Besede predsednika države Alexandra Van der Bellna  ki jih je izrekel tudi v slovenščini na slovesnosti v deželnem dvorcu, je bilo veliko presenečenje.

Opravičilo je bilo nepričakovano, za nekatere ganljivo. .

"Opravičilo me je zelo ganilo. Zdelo se mi je, da je nagovorilo tudi mene. Čeprav so dialog in sožitje v zadnjih letih vedno bolj v ospredju, realnost vsakdana ni vedno takšna. .. Ne morem reči, da je prišlo opravičilo prepozno, vsekakor pa na pravi dan. Zdaj lahko začnemo na nekih novih temeljih graditi skupno prihodnost.«

novinarka Radia Agora Sara Pan

Kot novinar in voditelj slovenskega sporeda ORF je dogajanje za 2. program avstrijske javne televizije spremljal Aleksander Tolmaier. Še pred opravičilom avstrijskega predsednika je pojasnil, da je prvič na prireditvi ob obletnici koroškega plebiscita.

»Ta obletnica se razlikuje od prejšnjih. V ospredju niso več povorke domovinskih organizacij, ki so se po več ur vile po Celovcu. Našli so dostojen način praznovanja. Ko pa preidemo na slovensko narodno skupnost, je vprašanje, ali je to zadosti ali premalo. Boljše je, kot je bilo v preteklosti, seveda pa lahko zavzame stališče, da je to še vedno premalo.«

igralec, režiser in novinar Aleksander Tolmaier

Seveda je še veliko priložnosti za izboljšanje, dodaja naš sogovornik, ki pogreša samoumevnost koroških Slovencev.

»Pogrešam vpetost v vsakdan, da je to samoumevno. Še vedno so potrebna opozorila, malo se zgodi kar tako. Mogoče pa bo v prihodnje, čez 10, 50, 100 let, drugače«

Tudi nasprotovanja slovenski navzočnosti še vedno obstajajo v določenih krogih, poudarja, toda manj, kot je bilo to v preteklosti. Med spodbudne premike uvršča tudi povečevanje prijav k dvojezičnemu pouku, ki ima lahko pozitivne dolgoročne posledice.

»Vedno manj je ljudi, ki zelo nasprotujejo slovenski prisotnosti in jeziku. So pa seveda pojavi, ki jih ne razumem. Ko visoki politiki desetletja nasprotujejo neki mali tablici v Žitari vasi, to je absolutno nedopustno. Takšni pojavi še vedno obstajajo. Morda jih je manj, so pa še vedno tu.«

V zadnjih tednih se zdi, da je koroška slovenska politika spet zelo razdeljena. To je verjetno povezano z veliko obletnico, ki je na dan vnovič privlekla določene nerešene teme, meni Aleksander Tolmaier, in opozarja na različne poglede političnih organizacij glede doseženega. Veliko je bilo narejenega, veliko pa še ne.

»Je pa jasno, kar govorimo že desetletja, ko se še nisem rodil, da bi bilo treba nastopati bolj zedinjeno. Glede tega drži, da smo se tu spet razšli, da gospodje ne znajo govoriti z enim jezikom. Ja, tako pač je.«

Na kulturnem področju, kjer je naš sogovornik zelo dejaven, je jasno, da je treba sodelovati. Ljudje tam dobro vedo in vemo, kaj je treba, in to nima velikega vpliva, pravi. To velja tako zanj kot za številne njegove kolege, ustvarjalce in ustvarjalke.

»Želimo narediti nekaj lepega, nekaj pozitivnega, nekaj kritičnega in to seveda tudi naredimo, ne glede na to, kaj govori politična centrala.«

Med pogovorom z Aleksandrom Tolmaierjem se v Dvorani grbov nadaljuje slovesnost ob 100. obletnici plebiscita. Na odru se menjavajo govorniki in govornice. Med njimi je tudi predsednik Zveze slovenskih organizacija Manuel Jug. Odločitev, da bo on osrednji govorec koroških Slovencev, je marsikoga zmotila.

23-letni študent matematike in nemščine na celovški univerzi se je v svojem nagovoru zavzel za nadaljevanje dialoga v dosedanjih odborih.

»Ne trdim, da je danes vse v redu in rešeno. Še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Prav te odprte teme, vključno z določili člena 7. ADP, pa moramo usklajevati v naših dveh najvažnejših gremijih; v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja in v Forumu za dialog, in tako s konsenzom doseči ključne rešitve.«

predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug

Ko se je osrednja slovesnost v deželnem dvorcu končevala, so se na drugem koncu mesta v bližini železniške postaje že zbirali študenti s transparenti, da bi s pohodom izrazili svoje nasprotovanje praznovanju. Kluboma slovenskih študentov in študentk iz Celovca in z Dunaja so se pridružili še mladi avstrijski radikalni levičarji – radikal Linke. Na svojem pohodu proti središču mesta, mimo deželne vlade, se je skupina približno 70 mladih protestnikov ustavila ob nekaterih spominskih obeležjih, med drugim so simbolno preimenovali ulico 10. oktobra v partizansko ulico.

»Tu sem zato, ker se mi zdi pomembno, da se upremo temu sistemu. Avstrija je pred 100 leti obljubila pravice, zato smo tudi volili zanjo, vendar teh pravic še vedno niso uresničili. Delajo se, da je vse lepo, pripravijo praznovanje in skušajo z dvojezičnostjo privabiti več ljudi. Seveda ni tako dramatično, kot se je praznovalo v preteklosti, še vedno pa niso uresničili obljubljenih pravic.«

študent Aleks

Predsednika obeh držav Alexander Van der Bellen in Borut Pahor pa sta v okviru obeleževanja 100. obletnice plebiscita obiskala Slomškovo hišo, v kateri je celovška Mohorjeva organizirala prve dvojezične jasli. Direktor Karl Hren bil zadovoljen. Hišo so prevzeli 1. avgusta, 1. septembra pa odprli jasli in vrtec s tremi skupinami, sredi septembra je v hiši vrata odprl še dijaški dom. V Slomškovi hiši je tako zdaj 140 otrok in dijakov, za katere skrbi 19 zaposlenih. Tudi Karl Hren pa ni skrival zadovoljstva zaradi predsednikovega opravičila.

Sam sicer ni bil žrtev diskriminacije, živ pa je spomin na občutke starih staršev, ki so se še v 80 letih prejšnjega stoletja bali prisluškovanja, če je pogovor nanesel na politične teme. In to več desetletij po koncu vojne, pravi direktor Mohorjeve.

»Ljudje so v desetletjih doživeli tak pritisk, tako raznarodovanje, da je opravičilo na mestu. Doživljam pa ga tudi čustveno, saj se spomnim naših ljudi.«

Razmere pa se spreminjajo in deželni glavar Peter Kaiser se že več let trudi v obeleževanje vključiti tudi koroške Slovence.

»Čas je toliko dozorel, da je bilateralno srečanja in nastop slovenskega predsednika možen, celo več, je koristen, ker ne gre več za praznovanje nemško govorečih proti slovensko govorečim ali pa Avstrije proti Sloveniji, temveč je to skupno spominjanje in preseganje posledic dogodka, ki nas je desetletja razdvajal. Mislim, da je to pravilna poteza in da da sožitju v deželi dodaten zagon.«

dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve Celovec

Daljšo reportažo s slovesnega obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita in spremljevalnega dogajanja v Celovcu, lahko slišite v oddaji.

Za razvoj Porabja denar tudi iz Slovenije

Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske, ki bo v šririh letih vanj vložila 2, 8 milijona evrov, sodelovala tudi Slovenija, zagotavlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.

Kaj načrtujejo z denarjem matične države? Idej jim ne manjka. Radi bi spodbudili podjetništvo in kmetijstvo, pomagali drugim organizacijam, kulturo pa bi radi povezali s turizmom.

"Naša narodna skupnost bo uspešna, ko bo določene rezultate dosegla tudi na gospodarskem področju."

predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs

Pri tem ji bo v veliko pomoč tudi 2,8 milijona evrov, koliko jih bo v prihodnjih štirih letih dobila iz Slovenije.

Morje - naše življenje

Smele načrte imajo tudi pri Zvezi slovenskih kuturnih društev v Italiji, ki 75-letnico delovanja obeležuje z razstavo »Morje – naše življenje«. Gre za zbirko predmetov ribiške družine Caharije iz Nabrežine, ki predstavlja življenje Slovencev na tržaški obali; dobrih dvesto predmetov, od najmanjših šivank za šivanje mrež, do delov plovil in celo modela čupe, deblaka, ki so ga uporabljali slovenski ribiči.  Zbirka ima neprecenljivo vrednost, saj gre za osebne spomine.

"Moja stara babica, ko je nosila koše, mi smo jim rekli plenirji, s svitki na glavi, nosila je ribe in jih prodajala v Trstu in vse to mi je ostalo v spominu. Tudi ves ta trud, ki ga je vložila v to delo."

Bogdan Petelin, član družine Caharija.

V Zvezi slovenskih kulturnih društev in Etnografskem muzeju pa si želijo, da bi zbirka postala del novega pomorskega muzeja, ki ga načrtujejo v starem tržaškem pristanišču.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov