Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zgodovinsko opravičilo

12.10.2020


Predsednika Alexander Van der Bellen in Borut Pahor prvič skupaj na slovesnosti v Celovcu, študenti z demonstracijami proti proslavljanju, denar za razvoj Porabja tudi iz Slovenije, pomorska tradicija na ogled v Trstu

Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Besede predsednika države Alexandra Van der Bellna  ki jih je izrekel tudi v slovenščini na slovesnosti v deželnem dvorcu, je bilo veliko presenečenje.

Opravičilo je bilo nepričakovano, za nekatere ganljivo. .

"Opravičilo me je zelo ganilo. Zdelo se mi je, da je nagovorilo tudi mene. Čeprav so dialog in sožitje v zadnjih letih vedno bolj v ospredju, realnost vsakdana ni vedno takšna. .. Ne morem reči, da je prišlo opravičilo prepozno, vsekakor pa na pravi dan. Zdaj lahko začnemo na nekih novih temeljih graditi skupno prihodnost.«

novinarka Radia Agora Sara Pan

Kot novinar in voditelj slovenskega sporeda ORF je dogajanje za 2. program avstrijske javne televizije spremljal Aleksander Tolmaier. Še pred opravičilom avstrijskega predsednika je pojasnil, da je prvič na prireditvi ob obletnici koroškega plebiscita.

»Ta obletnica se razlikuje od prejšnjih. V ospredju niso več povorke domovinskih organizacij, ki so se po več ur vile po Celovcu. Našli so dostojen način praznovanja. Ko pa preidemo na slovensko narodno skupnost, je vprašanje, ali je to zadosti ali premalo. Boljše je, kot je bilo v preteklosti, seveda pa lahko zavzame stališče, da je to še vedno premalo.«

igralec, režiser in novinar Aleksander Tolmaier

Seveda je še veliko priložnosti za izboljšanje, dodaja naš sogovornik, ki pogreša samoumevnost koroških Slovencev.

»Pogrešam vpetost v vsakdan, da je to samoumevno. Še vedno so potrebna opozorila, malo se zgodi kar tako. Mogoče pa bo v prihodnje, čez 10, 50, 100 let, drugače«

Tudi nasprotovanja slovenski navzočnosti še vedno obstajajo v določenih krogih, poudarja, toda manj, kot je bilo to v preteklosti. Med spodbudne premike uvršča tudi povečevanje prijav k dvojezičnemu pouku, ki ima lahko pozitivne dolgoročne posledice.

»Vedno manj je ljudi, ki zelo nasprotujejo slovenski prisotnosti in jeziku. So pa seveda pojavi, ki jih ne razumem. Ko visoki politiki desetletja nasprotujejo neki mali tablici v Žitari vasi, to je absolutno nedopustno. Takšni pojavi še vedno obstajajo. Morda jih je manj, so pa še vedno tu.«

V zadnjih tednih se zdi, da je koroška slovenska politika spet zelo razdeljena. To je verjetno povezano z veliko obletnico, ki je na dan vnovič privlekla določene nerešene teme, meni Aleksander Tolmaier, in opozarja na različne poglede političnih organizacij glede doseženega. Veliko je bilo narejenega, veliko pa še ne.

»Je pa jasno, kar govorimo že desetletja, ko se še nisem rodil, da bi bilo treba nastopati bolj zedinjeno. Glede tega drži, da smo se tu spet razšli, da gospodje ne znajo govoriti z enim jezikom. Ja, tako pač je.«

Na kulturnem področju, kjer je naš sogovornik zelo dejaven, je jasno, da je treba sodelovati. Ljudje tam dobro vedo in vemo, kaj je treba, in to nima velikega vpliva, pravi. To velja tako zanj kot za številne njegove kolege, ustvarjalce in ustvarjalke.

»Želimo narediti nekaj lepega, nekaj pozitivnega, nekaj kritičnega in to seveda tudi naredimo, ne glede na to, kaj govori politična centrala.«

Med pogovorom z Aleksandrom Tolmaierjem se v Dvorani grbov nadaljuje slovesnost ob 100. obletnici plebiscita. Na odru se menjavajo govorniki in govornice. Med njimi je tudi predsednik Zveze slovenskih organizacija Manuel Jug. Odločitev, da bo on osrednji govorec koroških Slovencev, je marsikoga zmotila.

23-letni študent matematike in nemščine na celovški univerzi se je v svojem nagovoru zavzel za nadaljevanje dialoga v dosedanjih odborih.

»Ne trdim, da je danes vse v redu in rešeno. Še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Prav te odprte teme, vključno z določili člena 7. ADP, pa moramo usklajevati v naših dveh najvažnejših gremijih; v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja in v Forumu za dialog, in tako s konsenzom doseči ključne rešitve.«

predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug

Ko se je osrednja slovesnost v deželnem dvorcu končevala, so se na drugem koncu mesta v bližini železniške postaje že zbirali študenti s transparenti, da bi s pohodom izrazili svoje nasprotovanje praznovanju. Kluboma slovenskih študentov in študentk iz Celovca in z Dunaja so se pridružili še mladi avstrijski radikalni levičarji – radikal Linke. Na svojem pohodu proti središču mesta, mimo deželne vlade, se je skupina približno 70 mladih protestnikov ustavila ob nekaterih spominskih obeležjih, med drugim so simbolno preimenovali ulico 10. oktobra v partizansko ulico.

»Tu sem zato, ker se mi zdi pomembno, da se upremo temu sistemu. Avstrija je pred 100 leti obljubila pravice, zato smo tudi volili zanjo, vendar teh pravic še vedno niso uresničili. Delajo se, da je vse lepo, pripravijo praznovanje in skušajo z dvojezičnostjo privabiti več ljudi. Seveda ni tako dramatično, kot se je praznovalo v preteklosti, še vedno pa niso uresničili obljubljenih pravic.«

študent Aleks

Predsednika obeh držav Alexander Van der Bellen in Borut Pahor pa sta v okviru obeleževanja 100. obletnice plebiscita obiskala Slomškovo hišo, v kateri je celovška Mohorjeva organizirala prve dvojezične jasli. Direktor Karl Hren bil zadovoljen. Hišo so prevzeli 1. avgusta, 1. septembra pa odprli jasli in vrtec s tremi skupinami, sredi septembra je v hiši vrata odprl še dijaški dom. V Slomškovi hiši je tako zdaj 140 otrok in dijakov, za katere skrbi 19 zaposlenih. Tudi Karl Hren pa ni skrival zadovoljstva zaradi predsednikovega opravičila.

Sam sicer ni bil žrtev diskriminacije, živ pa je spomin na občutke starih staršev, ki so se še v 80 letih prejšnjega stoletja bali prisluškovanja, če je pogovor nanesel na politične teme. In to več desetletij po koncu vojne, pravi direktor Mohorjeve.

»Ljudje so v desetletjih doživeli tak pritisk, tako raznarodovanje, da je opravičilo na mestu. Doživljam pa ga tudi čustveno, saj se spomnim naših ljudi.«

Razmere pa se spreminjajo in deželni glavar Peter Kaiser se že več let trudi v obeleževanje vključiti tudi koroške Slovence.

»Čas je toliko dozorel, da je bilateralno srečanja in nastop slovenskega predsednika možen, celo več, je koristen, ker ne gre več za praznovanje nemško govorečih proti slovensko govorečim ali pa Avstrije proti Sloveniji, temveč je to skupno spominjanje in preseganje posledic dogodka, ki nas je desetletja razdvajal. Mislim, da je to pravilna poteza in da da sožitju v deželi dodaten zagon.«

dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve Celovec

Daljšo reportažo s slovesnega obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita in spremljevalnega dogajanja v Celovcu, lahko slišite v oddaji.

Za razvoj Porabja denar tudi iz Slovenije

Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske, ki bo v šririh letih vanj vložila 2, 8 milijona evrov, sodelovala tudi Slovenija, zagotavlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.

Kaj načrtujejo z denarjem matične države? Idej jim ne manjka. Radi bi spodbudili podjetništvo in kmetijstvo, pomagali drugim organizacijam, kulturo pa bi radi povezali s turizmom.

"Naša narodna skupnost bo uspešna, ko bo določene rezultate dosegla tudi na gospodarskem področju."

predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs

Pri tem ji bo v veliko pomoč tudi 2,8 milijona evrov, koliko jih bo v prihodnjih štirih letih dobila iz Slovenije.

Morje - naše življenje

Smele načrte imajo tudi pri Zvezi slovenskih kuturnih društev v Italiji, ki 75-letnico delovanja obeležuje z razstavo »Morje – naše življenje«. Gre za zbirko predmetov ribiške družine Caharije iz Nabrežine, ki predstavlja življenje Slovencev na tržaški obali; dobrih dvesto predmetov, od najmanjših šivank za šivanje mrež, do delov plovil in celo modela čupe, deblaka, ki so ga uporabljali slovenski ribiči.  Zbirka ima neprecenljivo vrednost, saj gre za osebne spomine.

"Moja stara babica, ko je nosila koše, mi smo jim rekli plenirji, s svitki na glavi, nosila je ribe in jih prodajala v Trstu in vse to mi je ostalo v spominu. Tudi ves ta trud, ki ga je vložila v to delo."

Bogdan Petelin, član družine Caharija.

V Zvezi slovenskih kulturnih društev in Etnografskem muzeju pa si želijo, da bi zbirka postala del novega pomorskega muzeja, ki ga načrtujejo v starem tržaškem pristanišču.


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Zgodovinsko opravičilo

12.10.2020


Predsednika Alexander Van der Bellen in Borut Pahor prvič skupaj na slovesnosti v Celovcu, študenti z demonstracijami proti proslavljanju, denar za razvoj Porabja tudi iz Slovenije, pomorska tradicija na ogled v Trstu

Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Besede predsednika države Alexandra Van der Bellna  ki jih je izrekel tudi v slovenščini na slovesnosti v deželnem dvorcu, je bilo veliko presenečenje.

Opravičilo je bilo nepričakovano, za nekatere ganljivo. .

"Opravičilo me je zelo ganilo. Zdelo se mi je, da je nagovorilo tudi mene. Čeprav so dialog in sožitje v zadnjih letih vedno bolj v ospredju, realnost vsakdana ni vedno takšna. .. Ne morem reči, da je prišlo opravičilo prepozno, vsekakor pa na pravi dan. Zdaj lahko začnemo na nekih novih temeljih graditi skupno prihodnost.«

novinarka Radia Agora Sara Pan

Kot novinar in voditelj slovenskega sporeda ORF je dogajanje za 2. program avstrijske javne televizije spremljal Aleksander Tolmaier. Še pred opravičilom avstrijskega predsednika je pojasnil, da je prvič na prireditvi ob obletnici koroškega plebiscita.

»Ta obletnica se razlikuje od prejšnjih. V ospredju niso več povorke domovinskih organizacij, ki so se po več ur vile po Celovcu. Našli so dostojen način praznovanja. Ko pa preidemo na slovensko narodno skupnost, je vprašanje, ali je to zadosti ali premalo. Boljše je, kot je bilo v preteklosti, seveda pa lahko zavzame stališče, da je to še vedno premalo.«

igralec, režiser in novinar Aleksander Tolmaier

Seveda je še veliko priložnosti za izboljšanje, dodaja naš sogovornik, ki pogreša samoumevnost koroških Slovencev.

»Pogrešam vpetost v vsakdan, da je to samoumevno. Še vedno so potrebna opozorila, malo se zgodi kar tako. Mogoče pa bo v prihodnje, čez 10, 50, 100 let, drugače«

Tudi nasprotovanja slovenski navzočnosti še vedno obstajajo v določenih krogih, poudarja, toda manj, kot je bilo to v preteklosti. Med spodbudne premike uvršča tudi povečevanje prijav k dvojezičnemu pouku, ki ima lahko pozitivne dolgoročne posledice.

»Vedno manj je ljudi, ki zelo nasprotujejo slovenski prisotnosti in jeziku. So pa seveda pojavi, ki jih ne razumem. Ko visoki politiki desetletja nasprotujejo neki mali tablici v Žitari vasi, to je absolutno nedopustno. Takšni pojavi še vedno obstajajo. Morda jih je manj, so pa še vedno tu.«

V zadnjih tednih se zdi, da je koroška slovenska politika spet zelo razdeljena. To je verjetno povezano z veliko obletnico, ki je na dan vnovič privlekla določene nerešene teme, meni Aleksander Tolmaier, in opozarja na različne poglede političnih organizacij glede doseženega. Veliko je bilo narejenega, veliko pa še ne.

»Je pa jasno, kar govorimo že desetletja, ko se še nisem rodil, da bi bilo treba nastopati bolj zedinjeno. Glede tega drži, da smo se tu spet razšli, da gospodje ne znajo govoriti z enim jezikom. Ja, tako pač je.«

Na kulturnem področju, kjer je naš sogovornik zelo dejaven, je jasno, da je treba sodelovati. Ljudje tam dobro vedo in vemo, kaj je treba, in to nima velikega vpliva, pravi. To velja tako zanj kot za številne njegove kolege, ustvarjalce in ustvarjalke.

»Želimo narediti nekaj lepega, nekaj pozitivnega, nekaj kritičnega in to seveda tudi naredimo, ne glede na to, kaj govori politična centrala.«

Med pogovorom z Aleksandrom Tolmaierjem se v Dvorani grbov nadaljuje slovesnost ob 100. obletnici plebiscita. Na odru se menjavajo govorniki in govornice. Med njimi je tudi predsednik Zveze slovenskih organizacija Manuel Jug. Odločitev, da bo on osrednji govorec koroških Slovencev, je marsikoga zmotila.

23-letni študent matematike in nemščine na celovški univerzi se je v svojem nagovoru zavzel za nadaljevanje dialoga v dosedanjih odborih.

»Ne trdim, da je danes vse v redu in rešeno. Še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Prav te odprte teme, vključno z določili člena 7. ADP, pa moramo usklajevati v naših dveh najvažnejših gremijih; v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja in v Forumu za dialog, in tako s konsenzom doseči ključne rešitve.«

predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug

Ko se je osrednja slovesnost v deželnem dvorcu končevala, so se na drugem koncu mesta v bližini železniške postaje že zbirali študenti s transparenti, da bi s pohodom izrazili svoje nasprotovanje praznovanju. Kluboma slovenskih študentov in študentk iz Celovca in z Dunaja so se pridružili še mladi avstrijski radikalni levičarji – radikal Linke. Na svojem pohodu proti središču mesta, mimo deželne vlade, se je skupina približno 70 mladih protestnikov ustavila ob nekaterih spominskih obeležjih, med drugim so simbolno preimenovali ulico 10. oktobra v partizansko ulico.

»Tu sem zato, ker se mi zdi pomembno, da se upremo temu sistemu. Avstrija je pred 100 leti obljubila pravice, zato smo tudi volili zanjo, vendar teh pravic še vedno niso uresničili. Delajo se, da je vse lepo, pripravijo praznovanje in skušajo z dvojezičnostjo privabiti več ljudi. Seveda ni tako dramatično, kot se je praznovalo v preteklosti, še vedno pa niso uresničili obljubljenih pravic.«

študent Aleks

Predsednika obeh držav Alexander Van der Bellen in Borut Pahor pa sta v okviru obeleževanja 100. obletnice plebiscita obiskala Slomškovo hišo, v kateri je celovška Mohorjeva organizirala prve dvojezične jasli. Direktor Karl Hren bil zadovoljen. Hišo so prevzeli 1. avgusta, 1. septembra pa odprli jasli in vrtec s tremi skupinami, sredi septembra je v hiši vrata odprl še dijaški dom. V Slomškovi hiši je tako zdaj 140 otrok in dijakov, za katere skrbi 19 zaposlenih. Tudi Karl Hren pa ni skrival zadovoljstva zaradi predsednikovega opravičila.

Sam sicer ni bil žrtev diskriminacije, živ pa je spomin na občutke starih staršev, ki so se še v 80 letih prejšnjega stoletja bali prisluškovanja, če je pogovor nanesel na politične teme. In to več desetletij po koncu vojne, pravi direktor Mohorjeve.

»Ljudje so v desetletjih doživeli tak pritisk, tako raznarodovanje, da je opravičilo na mestu. Doživljam pa ga tudi čustveno, saj se spomnim naših ljudi.«

Razmere pa se spreminjajo in deželni glavar Peter Kaiser se že več let trudi v obeleževanje vključiti tudi koroške Slovence.

»Čas je toliko dozorel, da je bilateralno srečanja in nastop slovenskega predsednika možen, celo več, je koristen, ker ne gre več za praznovanje nemško govorečih proti slovensko govorečim ali pa Avstrije proti Sloveniji, temveč je to skupno spominjanje in preseganje posledic dogodka, ki nas je desetletja razdvajal. Mislim, da je to pravilna poteza in da da sožitju v deželi dodaten zagon.«

dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve Celovec

Daljšo reportažo s slovesnega obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita in spremljevalnega dogajanja v Celovcu, lahko slišite v oddaji.

Za razvoj Porabja denar tudi iz Slovenije

Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske, ki bo v šririh letih vanj vložila 2, 8 milijona evrov, sodelovala tudi Slovenija, zagotavlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.

Kaj načrtujejo z denarjem matične države? Idej jim ne manjka. Radi bi spodbudili podjetništvo in kmetijstvo, pomagali drugim organizacijam, kulturo pa bi radi povezali s turizmom.

"Naša narodna skupnost bo uspešna, ko bo določene rezultate dosegla tudi na gospodarskem področju."

predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs

Pri tem ji bo v veliko pomoč tudi 2,8 milijona evrov, koliko jih bo v prihodnjih štirih letih dobila iz Slovenije.

Morje - naše življenje

Smele načrte imajo tudi pri Zvezi slovenskih kuturnih društev v Italiji, ki 75-letnico delovanja obeležuje z razstavo »Morje – naše življenje«. Gre za zbirko predmetov ribiške družine Caharije iz Nabrežine, ki predstavlja življenje Slovencev na tržaški obali; dobrih dvesto predmetov, od najmanjših šivank za šivanje mrež, do delov plovil in celo modela čupe, deblaka, ki so ga uporabljali slovenski ribiči.  Zbirka ima neprecenljivo vrednost, saj gre za osebne spomine.

"Moja stara babica, ko je nosila koše, mi smo jim rekli plenirji, s svitki na glavi, nosila je ribe in jih prodajala v Trstu in vse to mi je ostalo v spominu. Tudi ves ta trud, ki ga je vložila v to delo."

Bogdan Petelin, član družine Caharija.

V Zvezi slovenskih kulturnih društev in Etnografskem muzeju pa si želijo, da bi zbirka postala del novega pomorskega muzeja, ki ga načrtujejo v starem tržaškem pristanišču.


17.01.2022

Čas je za pomembne odločitve

Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.


10.01.2022

Popisi prebivalstva so lahko usodni

Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.


03.01.2022

V 2022 izzivov ne bo manjkalo

Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.


27.12.2021

Naša ljubezen je pesem

Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.


20.12.2021

A veš, da se čas lahko ustavi,...

Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.


13.12.2021

'Naša pesem je naša svoboda, da bomo peli na glas'

Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!


06.12.2021

'Učinkovita pomoč je hitra pomoč'

Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.


29.11.2021

'Potrebujemo graditelje mostov in ne graditelje zidov'

Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.


22.11.2021

Če je v vinu resnica, kako je s pravico

Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.


15.11.2021

Do večje prepoznavnosti z novo jezikovno politiko

Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.


08.11.2021

'Table so simbol, da se vidi, da se lahko marsikaj doseže'

Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.


25.10.2021

Do premikov ne pride tako hitro, kot bi si želeli

Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.


18.10.2021

Sledovi, ki bodrijo, razveseljujejo in spodbujajo k razmisleku

Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.


11.10.2021

Kdor ljubi, ne obupa, in kdor čaka, dočaka

Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.


04.10.2021

Do zagotovljenega zastopstva s spremembo ustave?

Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.


27.09.2021

Povezujemo

Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.


20.09.2021

Nova šolska realnost

Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!


13.09.2021

Boj za svobodo ni nikoli končan

Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.


06.09.2021

'Mi smo mali šolarji, bi radi se učili'

Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.


30.08.2021

Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.


Stran 6 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov