Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Neveljaven email naslov