Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Neveljaven email naslov