Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Neveljaven email naslov