Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.
Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig.
"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."
Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:
"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."
Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.
Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."
Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.
Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.
Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj.
"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."
Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.
Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica Helena Jaklitsch.
"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."
Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.
"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."
Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?
"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."
Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.
Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.
Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik Vasja Simonić. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.
"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."
Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.
"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."
Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.
Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.
Marija Pokler Sandal je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.
"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."
Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.
Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.
Idejni oče Vražje noči Karel Holec je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.
"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."
Aranka Oreovec je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.
Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.
Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.
"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."
Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.
"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ... Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."
Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.
Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi Gabriel Hribar.
V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.
"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."
Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.
"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."
Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi tu.
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Neveljaven email naslov