Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaostrovanje ukrepov je nova realnost

02.11.2020


Andrej Šik o aktualnem dogajanju v Italiji, Marijana Sukič o razmerah v Porabju, Barbara Riman o projektih za mlade, Mirko Ferlan o načrtih zbora Usci in Marko Stern o 20-letnici skupine Bališ

Po vsej Evropi, tako tudi v sosednjih državah, zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja covida-19. Tako imenovane policijske ure, omejitev gibanja ponoči, postajajo realnost tudi v soseščini. Realnost postaja tudi ustavitev številnih dejavnosti, zapirajo se lokali, trgovski centri, ustavlja se rekreativna športna dejavnost ... Ukrepi, ki jih sprejema italijanska vlada, so spodbudili proteste, ponekod tudi nasilne. V Trstu so tako prejšnji teden mirno protestirali gostinci, ki bodo imeli zaradi omejenega delovanja velike težave, podobno velja tudi za druge dejavnosti.

Kaj pa je spodbudilo nasilne proteste in grožnje z državljansko nepokorščino?

Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, lahko razloge za proteste iščemo v naveličanosti.

"Mislim, da je imela Ursula von der Leyen prav, ko je prejšnji teden govorila o nekem naveličanju glede ukrepov. V Italiji je bilo precej discipline, tudi zaradi vsega, kar je doživela država. Kot prva zahodna demokracija v Evropi se je znašla v teh okoliščinah in posledice so bile zelo hude. V prvem obdobju pandemije so se ljudje ukrepov dobro držali. Mimo nekih marginalnih skupin, ki to izkoriščajo, je zdaj vtis, da so se ljudje tega naveličali."

Kako pa je Italija pripravljena na drugi val?

Kot ugotavlja Andrej Šik, bi lahko bila država med bolje pripravljenimi na drugi val, vendar se bo to šele pokazalo. Šola se je namreč začela dva tedna pozneje, in kot kažejo najnovejše raziskave, se največ okužb širi zaradi šole in posledično jutranje gneče v javnem prevozu.

Zanimivo bo spremljati razvoj v prihodnjih tednih, ugotavlja naš sogovornik, prepričan, da je čimprejšnje sprejetje ukrepov boljše kot predolgo čakanje z njimi.

"Vsi pričakujemo nov odlok vlade, uredbo, ki bo bistveno bolj zaostrila omejitve."

Kako ustrezni pa so ukrepi za blažitev posledic, ki jih pandemija povzroča gospodarstvu?

"Ukrepi so takšni, kot si jih država lahko privošči. Italija je bila namreč že pred pandemijo absolutno prezadolžena."

Dolg je znašal 133 % BDP, zato ni mogla pomagati podjetjem, ki so se znašla v težavah tako, kot je to lahko naredila Nemčija. Ob tem se v Italiji spopadajo še z ideološkimi, ki otežujejo črpanje sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma, ki bi jih lahko porabili na področju zdravstva, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenje iz Trsta, ki povezuje in zastopa slovenska podjetja in samostojne podjetnike v Italiji ter jim svetuje.

Člani združenja so prvi val epidemije dobro prestali, pravi naš sogovornik, vendar pa bodo v drugem valu imeli veliko večje težave. Tudi odlog plačila davka od prometa, ki ga je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ne more pomagati podjetjem, ki imajo likvidnostne težave.

Kako pa spremljajo in sprejemajo razmere v Sloveniji, kjer je epidemiološka slika precej slabša kot pri njih?

Z veliko zaskrbljenostjo, pravi. Uvrstitev dežele na rdeči seznam in omejitev prehajanja meje jih je presenetila in italijanski mediji so o tem obširno poročali.

"Mislimo, da bi morali to speljati na drugačen način. Ko je bil ta ukrep sprejet, je imela Slovenija trikrat, štirikrat več okuženih kot Furlanija - Julijska krajina in potem Slovenija zapre mejo z Italijo."

Hitro sprejemanje ukrepov je sicer razumljivo, vendar bodo posledice čutili tam živeči Slovenci.

"Politika, ki je v preteklosti glasove zbirala z nasprotovanjem Sloveniji in ustvarjanjem trenj, je dobila veter v jadra."

Zapisi na družabnih omrežjih so bili grozljivi, pravi naš sogovornik, ki je prepričan, da bi se lahko takšne zadeve reševale elegantneje, z dogovorom s pristojnimi v deželi, po diplomatskih kanalih in mimo uveljavljenih avtomatizmov.

"To verjetno nekoga iz osrednje Slovenije ne zadeva kaj dosti, za nas, ki živimo ob meji, pa to ni dobro."

Zaradi večanja števila okuženih ukrepe zaostrujejo tudi madžarske oblasti, v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič, vendar v Porabju večjih težav nimajo.

"Ni tako strogo, kot je v Slovenji. Lahko se normalno gibljemo. V lokalih in restavracijah so maske obvezne od danes naprej ... Lokali so odprti do 23.00. Zdravstveni štab nas opozarja, da je nošenje mask zelo pomembno, tudi zunaj, na prostem. Za zdaj verski obredi še potekajo, v Porabju so bile maske predpisane le pri nedeljskih mašah, od danes naprej so maske obvezne tudi ob drugih obredih …"

Zaradi ukrepov so tudi v Porabju odpovedane vse prireditve, razen obiska državnega sekretarja za narodnostna in verska vprašanje, ki bo na gimnaziji v Monoštru podelil štipendiji dijakoma slovenskega rodu. Gre za celoletno štipendijo, ki jo dobijo uspešni in dejavni rojaki, ki se učijo slovenski jezik. Običajno so te podelitve potekale v Budimpešti, letos pa bo obiskal vse narodne skupnosti, pojasnjuje Marijana Sukič.

Mejni prehod Verica Čepinci ostaja odprt vsaj do 1. decembra, vendar je prehod omejen samo za tiste, ki živijo v 30-kilometrskem pasu. Je pa ne meji režim različen, ugotavlja naša sogovornica, odvisen od posameznega policista, kar so na lastni koži občutili tudi nekateri, ki so nameravali po nakupih cvetja v Prekmurje.

"Negotove razmere na meji so neprijetne. Bolje je, če ti rečejo, da ne smeš čez mejo do nekega datuma, kot pa da prideš na mejo in te zavrnejo."

Sicer pa se kljub pomanjkanju dogodkov pri tedniku Porabju trudijo ohraniti dozdajšnje število strani. Na svoj račun so tako prišli tudi otroci, saj so ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic in učencev pripravili posebno prilogo Mlado Porabje s štirimi stranmi različnih prispevkov in risb učencev, je zadovoljna glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič:

"Tako, da s tem res nimamo težav."

S projekti tudi do večje prepoznavnosti

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. Gre za majhne projekte, vredne nekaj tisoč kun, pravi predsednica zveze Barbaro Riman, vendar so srečni.

"To pomeni, da so nas na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje prepoznali kot pomemben element slovenstva na Hrvaškem. Gre za projekte, ki so usmerjeni predvsem v delovanje mladih in najmlajših."

Prvi projekt, ki so ga že začeli, je literarni projekt z naslovom Slovenija in njene lepote, s katerim želijo ob pomoči učiteljic spodbuditi mlade, da do 15. decembra napišejo pesem ali krajše besedilo.

"To naj bi bil prvi korak, da učenci vidijo, da je lahko tudi slovenščina koristna, da jo uporabljajo in za to dobijo tudi sicer simbolično nagrado, na katero so lahko ponosni."

To so prvi koraki in večjega odziva ne pričakujejo, dodaja sogovornica, saj trenutne razmere, povezane s pandemijo covida-19, zelo zaznamujejo pouk in delo v šolah.

S poukom je povezan drugi projekt, ki je namenjen učiteljicam slovenskega jezika na Hrvaškem. Načrtujejo namreč seminar za njih, na katerem bi predstavili tudi dobre prakse pri poučevanju slovenskega jezika, tako po modelu C v okviru šolskega sistema kot tudi pri dopolnilnem pouku v društvih in fakultativnem poučevanju v osnovnih šolah.

"Na Hrvaškem je zelo težko dobiti ustrezen kader. Učiteljice in učitelji, ki poučujejo slovenski jezik, se zelo trudijo, vendar pa so hkrati potisnjeni ob rob, pozabljeni. Nimajo možnosti dodatnega izobraževanja in didaktične pomoči. In na to smo že opozorili tudi pristojne na ministrstvu, da ni svetovalca ali svetovalke, ki bi pomagala učiteljem in bdela nad kakovostjo izobraževanja."

Češka manjšina ima svetovalca za pomoč učiteljem po modelu C in zanj se zdaj trudijo tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, pravi predsednica Barbara Riman. Tretji projekt pa je, dodaja, abecedna pobarvanka za najmlajše otroke, ki so še v vrtcu ali v prvem razredu, ob pomoči katere bi se naučili osnovne besede.

"Čeprav to niso velika finančna sredstva, so nam dala dodaten zagon, hkrati pa to vidimo kot pohvalo, da delamo dobro."

Glasba v obdobju covida-19

Spilimbergo je mestece na desnem bregu reke Tilmet v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je imel 22. oktobra krstni nastop v Italiji znani in uveljavljeni Deželni mladinski zbor Usci. Od decembra lani ga vodi tržaški rojak Mirko Ferlan, ki je dirigentsko palico prevzel od Petre Grassi.

Zborovodja, ki je v preteklosti vodil različne sestave in poučuje harmoniko v glasbenem centru Emila Komela v Gorici, je z nastopom zadovoljen. Kljub težavam zaradi pandemije jim je namreč uspelo izpeljati prvi koncert in ta je, je zaupal Tatjani Gregorič, dobro uspel.

"V zboru je zdaj 35 pevcev, ko smo začeli, lani februarja, jih je bilo 40, nato smo morali prekiniti in ko smo poleti nadaljevali, se je članstvo nekoliko skrčilo. Zbirali smo se v konferenčni dvorani v Palmanovi, ki je bila dovolj velika, da smo lahko varno vadili."

Zboru, v katerem sodelujejo tudi rojaki s Tržaškega in Goriškega, načrtov za jesen ne manjka, 22. novembra naj bi nastopili v Gorici, decembra pa še v cerkvi sv. Antona novega.

"Seveda si srčno želimo izpeljati ta dva koncerta. Upamo, da nam bo to uspelo. Pričakujemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, smo pa pripravljeni."

'Smo še mladi'

Koroška slovenska rokovska skupina Bališ je imela za letos velike načrte. Praznuje namreč 20-letnico delovanja in leto bi moralo biti resnično posebno. Bilo je posebno in to za vse nas, čeprav ne tako, kot bi si želeli. Skupina je morala odpovedati koncerte in načrtovane turneje, tudi po Nemčiji, prek katere bi jih pot vodila na Dansko, na festival rokovskih skupin, ki pojejo v narečju. To bi bil eden od vrhuncev leta, pravi vodja skupine, bobnar Marko Stern.

"Žal iz tega ni bilo nič. Upamo, da se morda to ponovi, saj bi nas veselilo, če bi lahko nastopali tam."

Skupina pa je dobila vesele novice iz Londona, kjer so na 'London music video festivalu' predstavili njihov videospot z naslovom 11° z zadnje plošče. V kategoriji abstract so zasedli odlično drugo in v kategoriji animated osmo mesto. Žal se tudi festivala, na katerem se glasbeniki srečajo s producenti in drugimi dejavnimi v glasbeni industriji, niso mogli udeležiti.

"Smo še mladi, bomo pa kdaj drugič."

Tako razmišlja Marko Stern, ki je skupaj z bratoma, Izijem in Danijem, pred 20 leti ustanovil skupino Bališ, koroško slovensko rokovsko skupino, ki poje v narečju.

Jim je bilo kdaj žal, da pojejo pretežno v narečju?

Tudi v skupini smo se pogovarjali o tem, pa smo hitro ugotovili, da druge možnosti ni, pravi naš sogovornik. Pri kolegih z Gradiščanskega so videli, da se poskusi z besedili v nemščini niso izšli, kot so pričakovali.

"Za nas to nikoli ni bila alternativa. To je bila edina verodostojna možnost, da avtentično nagovorimo občinstvo."

Priznava pa, da so imeli ne le v Avstriji, temveč tudi v Sloveniji nemalo težav zaradi besedil v narečju, pa tudi zaradi statusa 'zamejske' glasbene skupine. Tudi na Valu 202 v izboru za popevko tedna, vendar so jih na koncu uvrstili med domače skupine.

"Ni pa bilo to tako samoumevno."

In glasbeno delovanje v času covida-19?

Na spletni strani so objavili dva videospota, vendar je težko, pravi Marko Stern, saj se vse nekako zažre v kosti. Zdaj iščejo načine, kako delati na daljavo. Trije kitaristi, ki živijo na Dunaju, se srečujejo in vadijo skupaj, s pevcem Norbertom na avstrijskem Koroškem delata po svojih močeh.

"Vzeli smo si čas za pripravo novih skladb. V glavi pa že imamo nov večji projekt, ki ga verjetno še ne bomo izpeljali prihodnje leto. Treba bo malo počakati. Tudi podrobnosti še ne morem razkriti, pripravljamo pa nekaj večjega, tako da nam ne bo dolgčas."

In še to:

V galeriji Juraj Klović na Reki je do 23. novembra odprta razstava z naslovom Dialogi. Na ogled je izbor fotografij ikeban Ksenije Grabusin, nedavno umrle rojakinje. Dolgoletno članico društva Bazovica, ki se je na Reko preselila kmalu po koncu druge svetovne vojne, smo nekajkrat gostili tudi v naši oddaji.

Septembra 2013, ko je imela 90 let, jo je Marjana Mirković predstavila kot edino mojstrico starodavne tehnike japonske ikebane na Hrvaškem. Takrat se je po natanko štiridesetih letih s svojim živim cvetjem znova predstavila v Žalcu, kraju, kjer je preživela svoje otroštvo.

Sotočja 23. september 2013

Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ko so prireditve pripravili tudi na Reki. Dopisnica, ki jo je s Soške fronte poslal oče Ksenije Grabusin, je bila iztočnica za pogovor z njo in obujanje spominov na čas med drugo svetovno vojno. Po učiteljišču v Ljubljani se je namreč leta 1942 priključila partizanom tretjega koroškega bataljona in bila med drugim partizanska učiteljica.

Sotočja 19. januar 2015

Kmalu po vojni se je Ksenija Grabusin zaradi družine preselila na Reko in se poleg uradniške službe več let izobraževala o ikebani ter na tečajih Klare Kos dobila diplomo japonske akademije Sogetsu.

Dela So Ei, Cveta v rosi, kot je bilo njeno umetniško, je posnel reški fotograf Luciano Bibulić in jih del zdaj razstavil v reški galeriji.


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Zaostrovanje ukrepov je nova realnost

02.11.2020


Andrej Šik o aktualnem dogajanju v Italiji, Marijana Sukič o razmerah v Porabju, Barbara Riman o projektih za mlade, Mirko Ferlan o načrtih zbora Usci in Marko Stern o 20-letnici skupine Bališ

Po vsej Evropi, tako tudi v sosednjih državah, zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja covida-19. Tako imenovane policijske ure, omejitev gibanja ponoči, postajajo realnost tudi v soseščini. Realnost postaja tudi ustavitev številnih dejavnosti, zapirajo se lokali, trgovski centri, ustavlja se rekreativna športna dejavnost ... Ukrepi, ki jih sprejema italijanska vlada, so spodbudili proteste, ponekod tudi nasilne. V Trstu so tako prejšnji teden mirno protestirali gostinci, ki bodo imeli zaradi omejenega delovanja velike težave, podobno velja tudi za druge dejavnosti.

Kaj pa je spodbudilo nasilne proteste in grožnje z državljansko nepokorščino?

Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, lahko razloge za proteste iščemo v naveličanosti.

"Mislim, da je imela Ursula von der Leyen prav, ko je prejšnji teden govorila o nekem naveličanju glede ukrepov. V Italiji je bilo precej discipline, tudi zaradi vsega, kar je doživela država. Kot prva zahodna demokracija v Evropi se je znašla v teh okoliščinah in posledice so bile zelo hude. V prvem obdobju pandemije so se ljudje ukrepov dobro držali. Mimo nekih marginalnih skupin, ki to izkoriščajo, je zdaj vtis, da so se ljudje tega naveličali."

Kako pa je Italija pripravljena na drugi val?

Kot ugotavlja Andrej Šik, bi lahko bila država med bolje pripravljenimi na drugi val, vendar se bo to šele pokazalo. Šola se je namreč začela dva tedna pozneje, in kot kažejo najnovejše raziskave, se največ okužb širi zaradi šole in posledično jutranje gneče v javnem prevozu.

Zanimivo bo spremljati razvoj v prihodnjih tednih, ugotavlja naš sogovornik, prepričan, da je čimprejšnje sprejetje ukrepov boljše kot predolgo čakanje z njimi.

"Vsi pričakujemo nov odlok vlade, uredbo, ki bo bistveno bolj zaostrila omejitve."

Kako ustrezni pa so ukrepi za blažitev posledic, ki jih pandemija povzroča gospodarstvu?

"Ukrepi so takšni, kot si jih država lahko privošči. Italija je bila namreč že pred pandemijo absolutno prezadolžena."

Dolg je znašal 133 % BDP, zato ni mogla pomagati podjetjem, ki so se znašla v težavah tako, kot je to lahko naredila Nemčija. Ob tem se v Italiji spopadajo še z ideološkimi, ki otežujejo črpanje sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma, ki bi jih lahko porabili na področju zdravstva, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenje iz Trsta, ki povezuje in zastopa slovenska podjetja in samostojne podjetnike v Italiji ter jim svetuje.

Člani združenja so prvi val epidemije dobro prestali, pravi naš sogovornik, vendar pa bodo v drugem valu imeli veliko večje težave. Tudi odlog plačila davka od prometa, ki ga je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ne more pomagati podjetjem, ki imajo likvidnostne težave.

Kako pa spremljajo in sprejemajo razmere v Sloveniji, kjer je epidemiološka slika precej slabša kot pri njih?

Z veliko zaskrbljenostjo, pravi. Uvrstitev dežele na rdeči seznam in omejitev prehajanja meje jih je presenetila in italijanski mediji so o tem obširno poročali.

"Mislimo, da bi morali to speljati na drugačen način. Ko je bil ta ukrep sprejet, je imela Slovenija trikrat, štirikrat več okuženih kot Furlanija - Julijska krajina in potem Slovenija zapre mejo z Italijo."

Hitro sprejemanje ukrepov je sicer razumljivo, vendar bodo posledice čutili tam živeči Slovenci.

"Politika, ki je v preteklosti glasove zbirala z nasprotovanjem Sloveniji in ustvarjanjem trenj, je dobila veter v jadra."

Zapisi na družabnih omrežjih so bili grozljivi, pravi naš sogovornik, ki je prepričan, da bi se lahko takšne zadeve reševale elegantneje, z dogovorom s pristojnimi v deželi, po diplomatskih kanalih in mimo uveljavljenih avtomatizmov.

"To verjetno nekoga iz osrednje Slovenije ne zadeva kaj dosti, za nas, ki živimo ob meji, pa to ni dobro."

Zaradi večanja števila okuženih ukrepe zaostrujejo tudi madžarske oblasti, v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič, vendar v Porabju večjih težav nimajo.

"Ni tako strogo, kot je v Slovenji. Lahko se normalno gibljemo. V lokalih in restavracijah so maske obvezne od danes naprej ... Lokali so odprti do 23.00. Zdravstveni štab nas opozarja, da je nošenje mask zelo pomembno, tudi zunaj, na prostem. Za zdaj verski obredi še potekajo, v Porabju so bile maske predpisane le pri nedeljskih mašah, od danes naprej so maske obvezne tudi ob drugih obredih …"

Zaradi ukrepov so tudi v Porabju odpovedane vse prireditve, razen obiska državnega sekretarja za narodnostna in verska vprašanje, ki bo na gimnaziji v Monoštru podelil štipendiji dijakoma slovenskega rodu. Gre za celoletno štipendijo, ki jo dobijo uspešni in dejavni rojaki, ki se učijo slovenski jezik. Običajno so te podelitve potekale v Budimpešti, letos pa bo obiskal vse narodne skupnosti, pojasnjuje Marijana Sukič.

Mejni prehod Verica Čepinci ostaja odprt vsaj do 1. decembra, vendar je prehod omejen samo za tiste, ki živijo v 30-kilometrskem pasu. Je pa ne meji režim različen, ugotavlja naša sogovornica, odvisen od posameznega policista, kar so na lastni koži občutili tudi nekateri, ki so nameravali po nakupih cvetja v Prekmurje.

"Negotove razmere na meji so neprijetne. Bolje je, če ti rečejo, da ne smeš čez mejo do nekega datuma, kot pa da prideš na mejo in te zavrnejo."

Sicer pa se kljub pomanjkanju dogodkov pri tedniku Porabju trudijo ohraniti dozdajšnje število strani. Na svoj račun so tako prišli tudi otroci, saj so ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic in učencev pripravili posebno prilogo Mlado Porabje s štirimi stranmi različnih prispevkov in risb učencev, je zadovoljna glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič:

"Tako, da s tem res nimamo težav."

S projekti tudi do večje prepoznavnosti

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. Gre za majhne projekte, vredne nekaj tisoč kun, pravi predsednica zveze Barbaro Riman, vendar so srečni.

"To pomeni, da so nas na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje prepoznali kot pomemben element slovenstva na Hrvaškem. Gre za projekte, ki so usmerjeni predvsem v delovanje mladih in najmlajših."

Prvi projekt, ki so ga že začeli, je literarni projekt z naslovom Slovenija in njene lepote, s katerim želijo ob pomoči učiteljic spodbuditi mlade, da do 15. decembra napišejo pesem ali krajše besedilo.

"To naj bi bil prvi korak, da učenci vidijo, da je lahko tudi slovenščina koristna, da jo uporabljajo in za to dobijo tudi sicer simbolično nagrado, na katero so lahko ponosni."

To so prvi koraki in večjega odziva ne pričakujejo, dodaja sogovornica, saj trenutne razmere, povezane s pandemijo covida-19, zelo zaznamujejo pouk in delo v šolah.

S poukom je povezan drugi projekt, ki je namenjen učiteljicam slovenskega jezika na Hrvaškem. Načrtujejo namreč seminar za njih, na katerem bi predstavili tudi dobre prakse pri poučevanju slovenskega jezika, tako po modelu C v okviru šolskega sistema kot tudi pri dopolnilnem pouku v društvih in fakultativnem poučevanju v osnovnih šolah.

"Na Hrvaškem je zelo težko dobiti ustrezen kader. Učiteljice in učitelji, ki poučujejo slovenski jezik, se zelo trudijo, vendar pa so hkrati potisnjeni ob rob, pozabljeni. Nimajo možnosti dodatnega izobraževanja in didaktične pomoči. In na to smo že opozorili tudi pristojne na ministrstvu, da ni svetovalca ali svetovalke, ki bi pomagala učiteljem in bdela nad kakovostjo izobraževanja."

Češka manjšina ima svetovalca za pomoč učiteljem po modelu C in zanj se zdaj trudijo tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, pravi predsednica Barbara Riman. Tretji projekt pa je, dodaja, abecedna pobarvanka za najmlajše otroke, ki so še v vrtcu ali v prvem razredu, ob pomoči katere bi se naučili osnovne besede.

"Čeprav to niso velika finančna sredstva, so nam dala dodaten zagon, hkrati pa to vidimo kot pohvalo, da delamo dobro."

Glasba v obdobju covida-19

Spilimbergo je mestece na desnem bregu reke Tilmet v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je imel 22. oktobra krstni nastop v Italiji znani in uveljavljeni Deželni mladinski zbor Usci. Od decembra lani ga vodi tržaški rojak Mirko Ferlan, ki je dirigentsko palico prevzel od Petre Grassi.

Zborovodja, ki je v preteklosti vodil različne sestave in poučuje harmoniko v glasbenem centru Emila Komela v Gorici, je z nastopom zadovoljen. Kljub težavam zaradi pandemije jim je namreč uspelo izpeljati prvi koncert in ta je, je zaupal Tatjani Gregorič, dobro uspel.

"V zboru je zdaj 35 pevcev, ko smo začeli, lani februarja, jih je bilo 40, nato smo morali prekiniti in ko smo poleti nadaljevali, se je članstvo nekoliko skrčilo. Zbirali smo se v konferenčni dvorani v Palmanovi, ki je bila dovolj velika, da smo lahko varno vadili."

Zboru, v katerem sodelujejo tudi rojaki s Tržaškega in Goriškega, načrtov za jesen ne manjka, 22. novembra naj bi nastopili v Gorici, decembra pa še v cerkvi sv. Antona novega.

"Seveda si srčno želimo izpeljati ta dva koncerta. Upamo, da nam bo to uspelo. Pričakujemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, smo pa pripravljeni."

'Smo še mladi'

Koroška slovenska rokovska skupina Bališ je imela za letos velike načrte. Praznuje namreč 20-letnico delovanja in leto bi moralo biti resnično posebno. Bilo je posebno in to za vse nas, čeprav ne tako, kot bi si želeli. Skupina je morala odpovedati koncerte in načrtovane turneje, tudi po Nemčiji, prek katere bi jih pot vodila na Dansko, na festival rokovskih skupin, ki pojejo v narečju. To bi bil eden od vrhuncev leta, pravi vodja skupine, bobnar Marko Stern.

"Žal iz tega ni bilo nič. Upamo, da se morda to ponovi, saj bi nas veselilo, če bi lahko nastopali tam."

Skupina pa je dobila vesele novice iz Londona, kjer so na 'London music video festivalu' predstavili njihov videospot z naslovom 11° z zadnje plošče. V kategoriji abstract so zasedli odlično drugo in v kategoriji animated osmo mesto. Žal se tudi festivala, na katerem se glasbeniki srečajo s producenti in drugimi dejavnimi v glasbeni industriji, niso mogli udeležiti.

"Smo še mladi, bomo pa kdaj drugič."

Tako razmišlja Marko Stern, ki je skupaj z bratoma, Izijem in Danijem, pred 20 leti ustanovil skupino Bališ, koroško slovensko rokovsko skupino, ki poje v narečju.

Jim je bilo kdaj žal, da pojejo pretežno v narečju?

Tudi v skupini smo se pogovarjali o tem, pa smo hitro ugotovili, da druge možnosti ni, pravi naš sogovornik. Pri kolegih z Gradiščanskega so videli, da se poskusi z besedili v nemščini niso izšli, kot so pričakovali.

"Za nas to nikoli ni bila alternativa. To je bila edina verodostojna možnost, da avtentično nagovorimo občinstvo."

Priznava pa, da so imeli ne le v Avstriji, temveč tudi v Sloveniji nemalo težav zaradi besedil v narečju, pa tudi zaradi statusa 'zamejske' glasbene skupine. Tudi na Valu 202 v izboru za popevko tedna, vendar so jih na koncu uvrstili med domače skupine.

"Ni pa bilo to tako samoumevno."

In glasbeno delovanje v času covida-19?

Na spletni strani so objavili dva videospota, vendar je težko, pravi Marko Stern, saj se vse nekako zažre v kosti. Zdaj iščejo načine, kako delati na daljavo. Trije kitaristi, ki živijo na Dunaju, se srečujejo in vadijo skupaj, s pevcem Norbertom na avstrijskem Koroškem delata po svojih močeh.

"Vzeli smo si čas za pripravo novih skladb. V glavi pa že imamo nov večji projekt, ki ga verjetno še ne bomo izpeljali prihodnje leto. Treba bo malo počakati. Tudi podrobnosti še ne morem razkriti, pripravljamo pa nekaj večjega, tako da nam ne bo dolgčas."

In še to:

V galeriji Juraj Klović na Reki je do 23. novembra odprta razstava z naslovom Dialogi. Na ogled je izbor fotografij ikeban Ksenije Grabusin, nedavno umrle rojakinje. Dolgoletno članico društva Bazovica, ki se je na Reko preselila kmalu po koncu druge svetovne vojne, smo nekajkrat gostili tudi v naši oddaji.

Septembra 2013, ko je imela 90 let, jo je Marjana Mirković predstavila kot edino mojstrico starodavne tehnike japonske ikebane na Hrvaškem. Takrat se je po natanko štiridesetih letih s svojim živim cvetjem znova predstavila v Žalcu, kraju, kjer je preživela svoje otroštvo.

Sotočja 23. september 2013

Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ko so prireditve pripravili tudi na Reki. Dopisnica, ki jo je s Soške fronte poslal oče Ksenije Grabusin, je bila iztočnica za pogovor z njo in obujanje spominov na čas med drugo svetovno vojno. Po učiteljišču v Ljubljani se je namreč leta 1942 priključila partizanom tretjega koroškega bataljona in bila med drugim partizanska učiteljica.

Sotočja 19. januar 2015

Kmalu po vojni se je Ksenija Grabusin zaradi družine preselila na Reko in se poleg uradniške službe več let izobraževala o ikebani ter na tečajih Klare Kos dobila diplomo japonske akademije Sogetsu.

Dela So Ei, Cveta v rosi, kot je bilo njeno umetniško, je posnel reški fotograf Luciano Bibulić in jih del zdaj razstavil v reški galeriji.


11.09.2017

Sotočja 11.9.2017

Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.


04.09.2017

Sotočja 4.9.2017

O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.


28.08.2017

Sotočja 28.8.2017

Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.


21.08.2017

Sotočja 21.8.2017

»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.


07.08.2017

Sotočja 7.8.2017

Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.


14.08.2017

Sotočja

Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


31.07.2017

SOTOČJA 31.7.2017

Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.


24.07.2017

Sotočja 24.7.2017

Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


17.07.2017

Sotočja 17.7.2017

Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.


10.07.2017

Sotočja 10.7.2017

O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.


03.07.2017

Sotočja 3.7.2017

Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.


26.06.2017

Sotočja 26.6.2017

S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.


19.06.2017

Sotočja 19.6.2017

Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.


12.06.2017

Sotočja 12.6.2017

Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.


05.06.2017

Sotočja 5.6.2017

Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!


29.05.2017

Sotočja 29.5.2017

Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.


22.05.2017

Sotočja 22.5.2017

V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.


15.05.2017

Sotočja 15. 5.2017

Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.


08.05.2017

Sotočja 8.5.2017

Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.


01.05.2017

Sotočja 1.5.2017

»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.


Stran 17 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov