Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaostrovanje ukrepov je nova realnost

02.11.2020


Andrej Šik o aktualnem dogajanju v Italiji, Marijana Sukič o razmerah v Porabju, Barbara Riman o projektih za mlade, Mirko Ferlan o načrtih zbora Usci in Marko Stern o 20-letnici skupine Bališ

Po vsej Evropi, tako tudi v sosednjih državah, zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja covida-19. Tako imenovane policijske ure, omejitev gibanja ponoči, postajajo realnost tudi v soseščini. Realnost postaja tudi ustavitev številnih dejavnosti, zapirajo se lokali, trgovski centri, ustavlja se rekreativna športna dejavnost ... Ukrepi, ki jih sprejema italijanska vlada, so spodbudili proteste, ponekod tudi nasilne. V Trstu so tako prejšnji teden mirno protestirali gostinci, ki bodo imeli zaradi omejenega delovanja velike težave, podobno velja tudi za druge dejavnosti.

Kaj pa je spodbudilo nasilne proteste in grožnje z državljansko nepokorščino?

Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, lahko razloge za proteste iščemo v naveličanosti.

"Mislim, da je imela Ursula von der Leyen prav, ko je prejšnji teden govorila o nekem naveličanju glede ukrepov. V Italiji je bilo precej discipline, tudi zaradi vsega, kar je doživela država. Kot prva zahodna demokracija v Evropi se je znašla v teh okoliščinah in posledice so bile zelo hude. V prvem obdobju pandemije so se ljudje ukrepov dobro držali. Mimo nekih marginalnih skupin, ki to izkoriščajo, je zdaj vtis, da so se ljudje tega naveličali."

Kako pa je Italija pripravljena na drugi val?

Kot ugotavlja Andrej Šik, bi lahko bila država med bolje pripravljenimi na drugi val, vendar se bo to šele pokazalo. Šola se je namreč začela dva tedna pozneje, in kot kažejo najnovejše raziskave, se največ okužb širi zaradi šole in posledično jutranje gneče v javnem prevozu.

Zanimivo bo spremljati razvoj v prihodnjih tednih, ugotavlja naš sogovornik, prepričan, da je čimprejšnje sprejetje ukrepov boljše kot predolgo čakanje z njimi.

"Vsi pričakujemo nov odlok vlade, uredbo, ki bo bistveno bolj zaostrila omejitve."

Kako ustrezni pa so ukrepi za blažitev posledic, ki jih pandemija povzroča gospodarstvu?

"Ukrepi so takšni, kot si jih država lahko privošči. Italija je bila namreč že pred pandemijo absolutno prezadolžena."

Dolg je znašal 133 % BDP, zato ni mogla pomagati podjetjem, ki so se znašla v težavah tako, kot je to lahko naredila Nemčija. Ob tem se v Italiji spopadajo še z ideološkimi, ki otežujejo črpanje sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma, ki bi jih lahko porabili na področju zdravstva, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenje iz Trsta, ki povezuje in zastopa slovenska podjetja in samostojne podjetnike v Italiji ter jim svetuje.

Člani združenja so prvi val epidemije dobro prestali, pravi naš sogovornik, vendar pa bodo v drugem valu imeli veliko večje težave. Tudi odlog plačila davka od prometa, ki ga je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ne more pomagati podjetjem, ki imajo likvidnostne težave.

Kako pa spremljajo in sprejemajo razmere v Sloveniji, kjer je epidemiološka slika precej slabša kot pri njih?

Z veliko zaskrbljenostjo, pravi. Uvrstitev dežele na rdeči seznam in omejitev prehajanja meje jih je presenetila in italijanski mediji so o tem obširno poročali.

"Mislimo, da bi morali to speljati na drugačen način. Ko je bil ta ukrep sprejet, je imela Slovenija trikrat, štirikrat več okuženih kot Furlanija - Julijska krajina in potem Slovenija zapre mejo z Italijo."

Hitro sprejemanje ukrepov je sicer razumljivo, vendar bodo posledice čutili tam živeči Slovenci.

"Politika, ki je v preteklosti glasove zbirala z nasprotovanjem Sloveniji in ustvarjanjem trenj, je dobila veter v jadra."

Zapisi na družabnih omrežjih so bili grozljivi, pravi naš sogovornik, ki je prepričan, da bi se lahko takšne zadeve reševale elegantneje, z dogovorom s pristojnimi v deželi, po diplomatskih kanalih in mimo uveljavljenih avtomatizmov.

"To verjetno nekoga iz osrednje Slovenije ne zadeva kaj dosti, za nas, ki živimo ob meji, pa to ni dobro."

Zaradi večanja števila okuženih ukrepe zaostrujejo tudi madžarske oblasti, v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič, vendar v Porabju večjih težav nimajo.

"Ni tako strogo, kot je v Slovenji. Lahko se normalno gibljemo. V lokalih in restavracijah so maske obvezne od danes naprej ... Lokali so odprti do 23.00. Zdravstveni štab nas opozarja, da je nošenje mask zelo pomembno, tudi zunaj, na prostem. Za zdaj verski obredi še potekajo, v Porabju so bile maske predpisane le pri nedeljskih mašah, od danes naprej so maske obvezne tudi ob drugih obredih …"

Zaradi ukrepov so tudi v Porabju odpovedane vse prireditve, razen obiska državnega sekretarja za narodnostna in verska vprašanje, ki bo na gimnaziji v Monoštru podelil štipendiji dijakoma slovenskega rodu. Gre za celoletno štipendijo, ki jo dobijo uspešni in dejavni rojaki, ki se učijo slovenski jezik. Običajno so te podelitve potekale v Budimpešti, letos pa bo obiskal vse narodne skupnosti, pojasnjuje Marijana Sukič.

Mejni prehod Verica Čepinci ostaja odprt vsaj do 1. decembra, vendar je prehod omejen samo za tiste, ki živijo v 30-kilometrskem pasu. Je pa ne meji režim različen, ugotavlja naša sogovornica, odvisen od posameznega policista, kar so na lastni koži občutili tudi nekateri, ki so nameravali po nakupih cvetja v Prekmurje.

"Negotove razmere na meji so neprijetne. Bolje je, če ti rečejo, da ne smeš čez mejo do nekega datuma, kot pa da prideš na mejo in te zavrnejo."

Sicer pa se kljub pomanjkanju dogodkov pri tedniku Porabju trudijo ohraniti dozdajšnje število strani. Na svoj račun so tako prišli tudi otroci, saj so ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic in učencev pripravili posebno prilogo Mlado Porabje s štirimi stranmi različnih prispevkov in risb učencev, je zadovoljna glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič:

"Tako, da s tem res nimamo težav."

S projekti tudi do večje prepoznavnosti

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. Gre za majhne projekte, vredne nekaj tisoč kun, pravi predsednica zveze Barbaro Riman, vendar so srečni.

"To pomeni, da so nas na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje prepoznali kot pomemben element slovenstva na Hrvaškem. Gre za projekte, ki so usmerjeni predvsem v delovanje mladih in najmlajših."

Prvi projekt, ki so ga že začeli, je literarni projekt z naslovom Slovenija in njene lepote, s katerim želijo ob pomoči učiteljic spodbuditi mlade, da do 15. decembra napišejo pesem ali krajše besedilo.

"To naj bi bil prvi korak, da učenci vidijo, da je lahko tudi slovenščina koristna, da jo uporabljajo in za to dobijo tudi sicer simbolično nagrado, na katero so lahko ponosni."

To so prvi koraki in večjega odziva ne pričakujejo, dodaja sogovornica, saj trenutne razmere, povezane s pandemijo covida-19, zelo zaznamujejo pouk in delo v šolah.

S poukom je povezan drugi projekt, ki je namenjen učiteljicam slovenskega jezika na Hrvaškem. Načrtujejo namreč seminar za njih, na katerem bi predstavili tudi dobre prakse pri poučevanju slovenskega jezika, tako po modelu C v okviru šolskega sistema kot tudi pri dopolnilnem pouku v društvih in fakultativnem poučevanju v osnovnih šolah.

"Na Hrvaškem je zelo težko dobiti ustrezen kader. Učiteljice in učitelji, ki poučujejo slovenski jezik, se zelo trudijo, vendar pa so hkrati potisnjeni ob rob, pozabljeni. Nimajo možnosti dodatnega izobraževanja in didaktične pomoči. In na to smo že opozorili tudi pristojne na ministrstvu, da ni svetovalca ali svetovalke, ki bi pomagala učiteljem in bdela nad kakovostjo izobraževanja."

Češka manjšina ima svetovalca za pomoč učiteljem po modelu C in zanj se zdaj trudijo tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, pravi predsednica Barbara Riman. Tretji projekt pa je, dodaja, abecedna pobarvanka za najmlajše otroke, ki so še v vrtcu ali v prvem razredu, ob pomoči katere bi se naučili osnovne besede.

"Čeprav to niso velika finančna sredstva, so nam dala dodaten zagon, hkrati pa to vidimo kot pohvalo, da delamo dobro."

Glasba v obdobju covida-19

Spilimbergo je mestece na desnem bregu reke Tilmet v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je imel 22. oktobra krstni nastop v Italiji znani in uveljavljeni Deželni mladinski zbor Usci. Od decembra lani ga vodi tržaški rojak Mirko Ferlan, ki je dirigentsko palico prevzel od Petre Grassi.

Zborovodja, ki je v preteklosti vodil različne sestave in poučuje harmoniko v glasbenem centru Emila Komela v Gorici, je z nastopom zadovoljen. Kljub težavam zaradi pandemije jim je namreč uspelo izpeljati prvi koncert in ta je, je zaupal Tatjani Gregorič, dobro uspel.

"V zboru je zdaj 35 pevcev, ko smo začeli, lani februarja, jih je bilo 40, nato smo morali prekiniti in ko smo poleti nadaljevali, se je članstvo nekoliko skrčilo. Zbirali smo se v konferenčni dvorani v Palmanovi, ki je bila dovolj velika, da smo lahko varno vadili."

Zboru, v katerem sodelujejo tudi rojaki s Tržaškega in Goriškega, načrtov za jesen ne manjka, 22. novembra naj bi nastopili v Gorici, decembra pa še v cerkvi sv. Antona novega.

"Seveda si srčno želimo izpeljati ta dva koncerta. Upamo, da nam bo to uspelo. Pričakujemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, smo pa pripravljeni."

'Smo še mladi'

Koroška slovenska rokovska skupina Bališ je imela za letos velike načrte. Praznuje namreč 20-letnico delovanja in leto bi moralo biti resnično posebno. Bilo je posebno in to za vse nas, čeprav ne tako, kot bi si želeli. Skupina je morala odpovedati koncerte in načrtovane turneje, tudi po Nemčiji, prek katere bi jih pot vodila na Dansko, na festival rokovskih skupin, ki pojejo v narečju. To bi bil eden od vrhuncev leta, pravi vodja skupine, bobnar Marko Stern.

"Žal iz tega ni bilo nič. Upamo, da se morda to ponovi, saj bi nas veselilo, če bi lahko nastopali tam."

Skupina pa je dobila vesele novice iz Londona, kjer so na 'London music video festivalu' predstavili njihov videospot z naslovom 11° z zadnje plošče. V kategoriji abstract so zasedli odlično drugo in v kategoriji animated osmo mesto. Žal se tudi festivala, na katerem se glasbeniki srečajo s producenti in drugimi dejavnimi v glasbeni industriji, niso mogli udeležiti.

"Smo še mladi, bomo pa kdaj drugič."

Tako razmišlja Marko Stern, ki je skupaj z bratoma, Izijem in Danijem, pred 20 leti ustanovil skupino Bališ, koroško slovensko rokovsko skupino, ki poje v narečju.

Jim je bilo kdaj žal, da pojejo pretežno v narečju?

Tudi v skupini smo se pogovarjali o tem, pa smo hitro ugotovili, da druge možnosti ni, pravi naš sogovornik. Pri kolegih z Gradiščanskega so videli, da se poskusi z besedili v nemščini niso izšli, kot so pričakovali.

"Za nas to nikoli ni bila alternativa. To je bila edina verodostojna možnost, da avtentično nagovorimo občinstvo."

Priznava pa, da so imeli ne le v Avstriji, temveč tudi v Sloveniji nemalo težav zaradi besedil v narečju, pa tudi zaradi statusa 'zamejske' glasbene skupine. Tudi na Valu 202 v izboru za popevko tedna, vendar so jih na koncu uvrstili med domače skupine.

"Ni pa bilo to tako samoumevno."

In glasbeno delovanje v času covida-19?

Na spletni strani so objavili dva videospota, vendar je težko, pravi Marko Stern, saj se vse nekako zažre v kosti. Zdaj iščejo načine, kako delati na daljavo. Trije kitaristi, ki živijo na Dunaju, se srečujejo in vadijo skupaj, s pevcem Norbertom na avstrijskem Koroškem delata po svojih močeh.

"Vzeli smo si čas za pripravo novih skladb. V glavi pa že imamo nov večji projekt, ki ga verjetno še ne bomo izpeljali prihodnje leto. Treba bo malo počakati. Tudi podrobnosti še ne morem razkriti, pripravljamo pa nekaj večjega, tako da nam ne bo dolgčas."

In še to:

V galeriji Juraj Klović na Reki je do 23. novembra odprta razstava z naslovom Dialogi. Na ogled je izbor fotografij ikeban Ksenije Grabusin, nedavno umrle rojakinje. Dolgoletno članico društva Bazovica, ki se je na Reko preselila kmalu po koncu druge svetovne vojne, smo nekajkrat gostili tudi v naši oddaji.

Septembra 2013, ko je imela 90 let, jo je Marjana Mirković predstavila kot edino mojstrico starodavne tehnike japonske ikebane na Hrvaškem. Takrat se je po natanko štiridesetih letih s svojim živim cvetjem znova predstavila v Žalcu, kraju, kjer je preživela svoje otroštvo.

Sotočja 23. september 2013

Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ko so prireditve pripravili tudi na Reki. Dopisnica, ki jo je s Soške fronte poslal oče Ksenije Grabusin, je bila iztočnica za pogovor z njo in obujanje spominov na čas med drugo svetovno vojno. Po učiteljišču v Ljubljani se je namreč leta 1942 priključila partizanom tretjega koroškega bataljona in bila med drugim partizanska učiteljica.

Sotočja 19. januar 2015

Kmalu po vojni se je Ksenija Grabusin zaradi družine preselila na Reko in se poleg uradniške službe več let izobraževala o ikebani ter na tečajih Klare Kos dobila diplomo japonske akademije Sogetsu.

Dela So Ei, Cveta v rosi, kot je bilo njeno umetniško, je posnel reški fotograf Luciano Bibulić in jih del zdaj razstavil v reški galeriji.


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Zaostrovanje ukrepov je nova realnost

02.11.2020


Andrej Šik o aktualnem dogajanju v Italiji, Marijana Sukič o razmerah v Porabju, Barbara Riman o projektih za mlade, Mirko Ferlan o načrtih zbora Usci in Marko Stern o 20-letnici skupine Bališ

Po vsej Evropi, tako tudi v sosednjih državah, zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja covida-19. Tako imenovane policijske ure, omejitev gibanja ponoči, postajajo realnost tudi v soseščini. Realnost postaja tudi ustavitev številnih dejavnosti, zapirajo se lokali, trgovski centri, ustavlja se rekreativna športna dejavnost ... Ukrepi, ki jih sprejema italijanska vlada, so spodbudili proteste, ponekod tudi nasilne. V Trstu so tako prejšnji teden mirno protestirali gostinci, ki bodo imeli zaradi omejenega delovanja velike težave, podobno velja tudi za druge dejavnosti.

Kaj pa je spodbudilo nasilne proteste in grožnje z državljansko nepokorščino?

Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, lahko razloge za proteste iščemo v naveličanosti.

"Mislim, da je imela Ursula von der Leyen prav, ko je prejšnji teden govorila o nekem naveličanju glede ukrepov. V Italiji je bilo precej discipline, tudi zaradi vsega, kar je doživela država. Kot prva zahodna demokracija v Evropi se je znašla v teh okoliščinah in posledice so bile zelo hude. V prvem obdobju pandemije so se ljudje ukrepov dobro držali. Mimo nekih marginalnih skupin, ki to izkoriščajo, je zdaj vtis, da so se ljudje tega naveličali."

Kako pa je Italija pripravljena na drugi val?

Kot ugotavlja Andrej Šik, bi lahko bila država med bolje pripravljenimi na drugi val, vendar se bo to šele pokazalo. Šola se je namreč začela dva tedna pozneje, in kot kažejo najnovejše raziskave, se največ okužb širi zaradi šole in posledično jutranje gneče v javnem prevozu.

Zanimivo bo spremljati razvoj v prihodnjih tednih, ugotavlja naš sogovornik, prepričan, da je čimprejšnje sprejetje ukrepov boljše kot predolgo čakanje z njimi.

"Vsi pričakujemo nov odlok vlade, uredbo, ki bo bistveno bolj zaostrila omejitve."

Kako ustrezni pa so ukrepi za blažitev posledic, ki jih pandemija povzroča gospodarstvu?

"Ukrepi so takšni, kot si jih država lahko privošči. Italija je bila namreč že pred pandemijo absolutno prezadolžena."

Dolg je znašal 133 % BDP, zato ni mogla pomagati podjetjem, ki so se znašla v težavah tako, kot je to lahko naredila Nemčija. Ob tem se v Italiji spopadajo še z ideološkimi, ki otežujejo črpanje sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma, ki bi jih lahko porabili na področju zdravstva, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenje iz Trsta, ki povezuje in zastopa slovenska podjetja in samostojne podjetnike v Italiji ter jim svetuje.

Člani združenja so prvi val epidemije dobro prestali, pravi naš sogovornik, vendar pa bodo v drugem valu imeli veliko večje težave. Tudi odlog plačila davka od prometa, ki ga je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ne more pomagati podjetjem, ki imajo likvidnostne težave.

Kako pa spremljajo in sprejemajo razmere v Sloveniji, kjer je epidemiološka slika precej slabša kot pri njih?

Z veliko zaskrbljenostjo, pravi. Uvrstitev dežele na rdeči seznam in omejitev prehajanja meje jih je presenetila in italijanski mediji so o tem obširno poročali.

"Mislimo, da bi morali to speljati na drugačen način. Ko je bil ta ukrep sprejet, je imela Slovenija trikrat, štirikrat več okuženih kot Furlanija - Julijska krajina in potem Slovenija zapre mejo z Italijo."

Hitro sprejemanje ukrepov je sicer razumljivo, vendar bodo posledice čutili tam živeči Slovenci.

"Politika, ki je v preteklosti glasove zbirala z nasprotovanjem Sloveniji in ustvarjanjem trenj, je dobila veter v jadra."

Zapisi na družabnih omrežjih so bili grozljivi, pravi naš sogovornik, ki je prepričan, da bi se lahko takšne zadeve reševale elegantneje, z dogovorom s pristojnimi v deželi, po diplomatskih kanalih in mimo uveljavljenih avtomatizmov.

"To verjetno nekoga iz osrednje Slovenije ne zadeva kaj dosti, za nas, ki živimo ob meji, pa to ni dobro."

Zaradi večanja števila okuženih ukrepe zaostrujejo tudi madžarske oblasti, v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič, vendar v Porabju večjih težav nimajo.

"Ni tako strogo, kot je v Slovenji. Lahko se normalno gibljemo. V lokalih in restavracijah so maske obvezne od danes naprej ... Lokali so odprti do 23.00. Zdravstveni štab nas opozarja, da je nošenje mask zelo pomembno, tudi zunaj, na prostem. Za zdaj verski obredi še potekajo, v Porabju so bile maske predpisane le pri nedeljskih mašah, od danes naprej so maske obvezne tudi ob drugih obredih …"

Zaradi ukrepov so tudi v Porabju odpovedane vse prireditve, razen obiska državnega sekretarja za narodnostna in verska vprašanje, ki bo na gimnaziji v Monoštru podelil štipendiji dijakoma slovenskega rodu. Gre za celoletno štipendijo, ki jo dobijo uspešni in dejavni rojaki, ki se učijo slovenski jezik. Običajno so te podelitve potekale v Budimpešti, letos pa bo obiskal vse narodne skupnosti, pojasnjuje Marijana Sukič.

Mejni prehod Verica Čepinci ostaja odprt vsaj do 1. decembra, vendar je prehod omejen samo za tiste, ki živijo v 30-kilometrskem pasu. Je pa ne meji režim različen, ugotavlja naša sogovornica, odvisen od posameznega policista, kar so na lastni koži občutili tudi nekateri, ki so nameravali po nakupih cvetja v Prekmurje.

"Negotove razmere na meji so neprijetne. Bolje je, če ti rečejo, da ne smeš čez mejo do nekega datuma, kot pa da prideš na mejo in te zavrnejo."

Sicer pa se kljub pomanjkanju dogodkov pri tedniku Porabju trudijo ohraniti dozdajšnje število strani. Na svoj račun so tako prišli tudi otroci, saj so ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic in učencev pripravili posebno prilogo Mlado Porabje s štirimi stranmi različnih prispevkov in risb učencev, je zadovoljna glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič:

"Tako, da s tem res nimamo težav."

S projekti tudi do večje prepoznavnosti

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. Gre za majhne projekte, vredne nekaj tisoč kun, pravi predsednica zveze Barbaro Riman, vendar so srečni.

"To pomeni, da so nas na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje prepoznali kot pomemben element slovenstva na Hrvaškem. Gre za projekte, ki so usmerjeni predvsem v delovanje mladih in najmlajših."

Prvi projekt, ki so ga že začeli, je literarni projekt z naslovom Slovenija in njene lepote, s katerim želijo ob pomoči učiteljic spodbuditi mlade, da do 15. decembra napišejo pesem ali krajše besedilo.

"To naj bi bil prvi korak, da učenci vidijo, da je lahko tudi slovenščina koristna, da jo uporabljajo in za to dobijo tudi sicer simbolično nagrado, na katero so lahko ponosni."

To so prvi koraki in večjega odziva ne pričakujejo, dodaja sogovornica, saj trenutne razmere, povezane s pandemijo covida-19, zelo zaznamujejo pouk in delo v šolah.

S poukom je povezan drugi projekt, ki je namenjen učiteljicam slovenskega jezika na Hrvaškem. Načrtujejo namreč seminar za njih, na katerem bi predstavili tudi dobre prakse pri poučevanju slovenskega jezika, tako po modelu C v okviru šolskega sistema kot tudi pri dopolnilnem pouku v društvih in fakultativnem poučevanju v osnovnih šolah.

"Na Hrvaškem je zelo težko dobiti ustrezen kader. Učiteljice in učitelji, ki poučujejo slovenski jezik, se zelo trudijo, vendar pa so hkrati potisnjeni ob rob, pozabljeni. Nimajo možnosti dodatnega izobraževanja in didaktične pomoči. In na to smo že opozorili tudi pristojne na ministrstvu, da ni svetovalca ali svetovalke, ki bi pomagala učiteljem in bdela nad kakovostjo izobraževanja."

Češka manjšina ima svetovalca za pomoč učiteljem po modelu C in zanj se zdaj trudijo tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, pravi predsednica Barbara Riman. Tretji projekt pa je, dodaja, abecedna pobarvanka za najmlajše otroke, ki so še v vrtcu ali v prvem razredu, ob pomoči katere bi se naučili osnovne besede.

"Čeprav to niso velika finančna sredstva, so nam dala dodaten zagon, hkrati pa to vidimo kot pohvalo, da delamo dobro."

Glasba v obdobju covida-19

Spilimbergo je mestece na desnem bregu reke Tilmet v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je imel 22. oktobra krstni nastop v Italiji znani in uveljavljeni Deželni mladinski zbor Usci. Od decembra lani ga vodi tržaški rojak Mirko Ferlan, ki je dirigentsko palico prevzel od Petre Grassi.

Zborovodja, ki je v preteklosti vodil različne sestave in poučuje harmoniko v glasbenem centru Emila Komela v Gorici, je z nastopom zadovoljen. Kljub težavam zaradi pandemije jim je namreč uspelo izpeljati prvi koncert in ta je, je zaupal Tatjani Gregorič, dobro uspel.

"V zboru je zdaj 35 pevcev, ko smo začeli, lani februarja, jih je bilo 40, nato smo morali prekiniti in ko smo poleti nadaljevali, se je članstvo nekoliko skrčilo. Zbirali smo se v konferenčni dvorani v Palmanovi, ki je bila dovolj velika, da smo lahko varno vadili."

Zboru, v katerem sodelujejo tudi rojaki s Tržaškega in Goriškega, načrtov za jesen ne manjka, 22. novembra naj bi nastopili v Gorici, decembra pa še v cerkvi sv. Antona novega.

"Seveda si srčno želimo izpeljati ta dva koncerta. Upamo, da nam bo to uspelo. Pričakujemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, smo pa pripravljeni."

'Smo še mladi'

Koroška slovenska rokovska skupina Bališ je imela za letos velike načrte. Praznuje namreč 20-letnico delovanja in leto bi moralo biti resnično posebno. Bilo je posebno in to za vse nas, čeprav ne tako, kot bi si želeli. Skupina je morala odpovedati koncerte in načrtovane turneje, tudi po Nemčiji, prek katere bi jih pot vodila na Dansko, na festival rokovskih skupin, ki pojejo v narečju. To bi bil eden od vrhuncev leta, pravi vodja skupine, bobnar Marko Stern.

"Žal iz tega ni bilo nič. Upamo, da se morda to ponovi, saj bi nas veselilo, če bi lahko nastopali tam."

Skupina pa je dobila vesele novice iz Londona, kjer so na 'London music video festivalu' predstavili njihov videospot z naslovom 11° z zadnje plošče. V kategoriji abstract so zasedli odlično drugo in v kategoriji animated osmo mesto. Žal se tudi festivala, na katerem se glasbeniki srečajo s producenti in drugimi dejavnimi v glasbeni industriji, niso mogli udeležiti.

"Smo še mladi, bomo pa kdaj drugič."

Tako razmišlja Marko Stern, ki je skupaj z bratoma, Izijem in Danijem, pred 20 leti ustanovil skupino Bališ, koroško slovensko rokovsko skupino, ki poje v narečju.

Jim je bilo kdaj žal, da pojejo pretežno v narečju?

Tudi v skupini smo se pogovarjali o tem, pa smo hitro ugotovili, da druge možnosti ni, pravi naš sogovornik. Pri kolegih z Gradiščanskega so videli, da se poskusi z besedili v nemščini niso izšli, kot so pričakovali.

"Za nas to nikoli ni bila alternativa. To je bila edina verodostojna možnost, da avtentično nagovorimo občinstvo."

Priznava pa, da so imeli ne le v Avstriji, temveč tudi v Sloveniji nemalo težav zaradi besedil v narečju, pa tudi zaradi statusa 'zamejske' glasbene skupine. Tudi na Valu 202 v izboru za popevko tedna, vendar so jih na koncu uvrstili med domače skupine.

"Ni pa bilo to tako samoumevno."

In glasbeno delovanje v času covida-19?

Na spletni strani so objavili dva videospota, vendar je težko, pravi Marko Stern, saj se vse nekako zažre v kosti. Zdaj iščejo načine, kako delati na daljavo. Trije kitaristi, ki živijo na Dunaju, se srečujejo in vadijo skupaj, s pevcem Norbertom na avstrijskem Koroškem delata po svojih močeh.

"Vzeli smo si čas za pripravo novih skladb. V glavi pa že imamo nov večji projekt, ki ga verjetno še ne bomo izpeljali prihodnje leto. Treba bo malo počakati. Tudi podrobnosti še ne morem razkriti, pripravljamo pa nekaj večjega, tako da nam ne bo dolgčas."

In še to:

V galeriji Juraj Klović na Reki je do 23. novembra odprta razstava z naslovom Dialogi. Na ogled je izbor fotografij ikeban Ksenije Grabusin, nedavno umrle rojakinje. Dolgoletno članico društva Bazovica, ki se je na Reko preselila kmalu po koncu druge svetovne vojne, smo nekajkrat gostili tudi v naši oddaji.

Septembra 2013, ko je imela 90 let, jo je Marjana Mirković predstavila kot edino mojstrico starodavne tehnike japonske ikebane na Hrvaškem. Takrat se je po natanko štiridesetih letih s svojim živim cvetjem znova predstavila v Žalcu, kraju, kjer je preživela svoje otroštvo.

Sotočja 23. september 2013

Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ko so prireditve pripravili tudi na Reki. Dopisnica, ki jo je s Soške fronte poslal oče Ksenije Grabusin, je bila iztočnica za pogovor z njo in obujanje spominov na čas med drugo svetovno vojno. Po učiteljišču v Ljubljani se je namreč leta 1942 priključila partizanom tretjega koroškega bataljona in bila med drugim partizanska učiteljica.

Sotočja 19. januar 2015

Kmalu po vojni se je Ksenija Grabusin zaradi družine preselila na Reko in se poleg uradniške službe več let izobraževala o ikebani ter na tečajih Klare Kos dobila diplomo japonske akademije Sogetsu.

Dela So Ei, Cveta v rosi, kot je bilo njeno umetniško, je posnel reški fotograf Luciano Bibulić in jih del zdaj razstavil v reški galeriji.


24.04.2017

Sotočja 24.4.2017

Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.


17.04.2017

Sotočja 17.4.2017

Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite


10.04.2017

Sotočja, 10.04.2017

S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!


03.04.2017

Sotočja 3.4 2017

S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.


27.03.2017

Sotočja 27.03.2017

Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!


20.03.2017

Sotočja 20.3.2017

Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!


13.03.2017

Sotočja 13.3.2017

Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


06.03.2017

Sotočja, 6.3.2017

Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.


27.02.2017

Sotočja 27.2.2017

O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


20.02.2017

Sotočja 20.2.2017

Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.


13.02.2017

Sotočja 13.2.2017

Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.


06.02.2017

Sotočja 6.2.2017

Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.


30.01.2017

Sotočja 30.1. 2017

Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!


25.01.2017

Sotočja 23.1.2017

Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.


23.01.2017

Sotočja 23.1. 2017

Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.


16.01.2017

Sotočja 16.1.2017

Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


09.01.2017

Sotočja 9.1.2017

Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!


02.01.2017

Sotočja 1.2.2017

Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!


26.12.2016

Sotočja 26.12.2016

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


19.12.2016

Sotočja 19.12.2016

V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.


Stran 18 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov