Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin:
"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«
Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.
"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."
Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.
Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.
"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."
Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?
"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."
Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.
"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."
Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.
"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."
V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.
Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?
Kot pojasnjuje lastnica hotela Pepca Druml, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.
"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."
Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.
Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.
"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."
V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.
Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.
Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.
"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."
Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.
Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.
Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.
Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.
Učiteljica Andrea Šlosar vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.
"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."
Učiteljica Darja Čubrić poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.
"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."
Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.
Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin:
"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«
Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.
"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."
Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.
Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.
"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."
Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?
"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."
Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.
"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."
Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.
"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."
V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.
Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?
Kot pojasnjuje lastnica hotela Pepca Druml, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.
"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."
Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.
Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.
"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."
V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.
Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.
Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.
"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."
Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.
Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.
Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.
Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.
Učiteljica Andrea Šlosar vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.
"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."
Učiteljica Darja Čubrić poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.
"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."
Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.
Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov