Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin:
"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«
Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.
"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."
Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.
Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.
"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."
Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?
"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."
Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.
"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."
Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.
"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."
V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.
Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?
Kot pojasnjuje lastnica hotela Pepca Druml, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.
"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."
Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.
Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.
"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."
V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.
Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.
Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.
"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."
Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.
Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.
Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.
Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.
Učiteljica Andrea Šlosar vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.
"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."
Učiteljica Darja Čubrić poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.
"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."
Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.
Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin:
"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«
Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.
"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."
Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.
Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.
"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."
Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?
"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."
Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.
"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."
Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.
"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."
V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.
Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?
Kot pojasnjuje lastnica hotela Pepca Druml, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.
"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."
Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.
Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.
"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."
V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.
Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.
Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.
"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."
Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.
Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.
Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.
Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.
Učiteljica Andrea Šlosar vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.
"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."
Učiteljica Darja Čubrić poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.
"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."
Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.
Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Neveljaven email naslov