Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Covid-19 je življenje postavil na glavo, ampak skupaj zmoremo

16.11.2020


Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let

Na oder športnega dogajanja je padel zastor

Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin:

"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«

Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.

"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."

Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.

Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.

"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."

Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?

"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."

Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.

"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."

Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.

"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."

Ni razlogov, da bi vrgli puško v koruzo

V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.

Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?

Kot pojasnjuje lastnica hotela Pepca Druml, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.

"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."

Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.

Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.

"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."

Razvojni program Porabja poteka naprej

V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.

Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.

Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.

"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."

Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.

Zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem ostaja

Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.

Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.

Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.

Učiteljica Andrea Šlosar vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.

"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."

Učiteljica Darja Čubrić poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.

"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."

Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.

Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.

 


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Covid-19 je življenje postavil na glavo, ampak skupaj zmoremo

16.11.2020


Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let

Na oder športnega dogajanja je padel zastor

Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin:

"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«

Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.

"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."

Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.

Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.

"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."

Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?

"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."

Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.

"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."

Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.

"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."

Ni razlogov, da bi vrgli puško v koruzo

V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.

Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?

Kot pojasnjuje lastnica hotela Pepca Druml, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.

"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."

Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.

Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.

"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."

Razvojni program Porabja poteka naprej

V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.

Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.

Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.

"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."

Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.

Zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem ostaja

Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.

Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.

Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.

Učiteljica Andrea Šlosar vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.

"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."

Učiteljica Darja Čubrić poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.

"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."

Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.

Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.

 


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov