Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v Porabju
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling.
"Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev."
Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja.
"Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi."
Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave.
"Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti."
Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga.
Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško.
Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo!
V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici.
Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na kanalu šole na Youtubu.
Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev?
Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica Aleksandra Schettino, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov.
Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet.
"Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."
Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov.
"Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo."
Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave.
Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete.
Intenzivno pa se pripravljajo tudi na 1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju.
Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije Lea Šamanića. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković.
Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne.
"Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki."
Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani.
Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške.
2 leti in pol je bil tudi predsednik Društva hrvaških študentov v Sloveniji, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd.
Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete.
"Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno."
Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije.
"Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati."
Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica.
"Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje."
Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki.
Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala Jana Balažic, vodja potujoče knjižnice.
Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico.
Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo.
Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo.
"Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili."
V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic.
"Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom."
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
858 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v Porabju
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling.
"Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev."
Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja.
"Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi."
Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave.
"Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti."
Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga.
Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško.
Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo!
V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici.
Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na kanalu šole na Youtubu.
Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev?
Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica Aleksandra Schettino, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov.
Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet.
"Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."
Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov.
"Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo."
Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave.
Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete.
Intenzivno pa se pripravljajo tudi na 1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju.
Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije Lea Šamanića. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković.
Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne.
"Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki."
Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani.
Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške.
2 leti in pol je bil tudi predsednik Društva hrvaških študentov v Sloveniji, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd.
Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete.
"Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno."
Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije.
"Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati."
Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica.
"Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje."
Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki.
Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala Jana Balažic, vodja potujoče knjižnice.
Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico.
Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo.
Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo.
"Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili."
V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic.
"Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom."
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Neveljaven email naslov