Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v Porabju
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling.
"Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev."
Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja.
"Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi."
Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave.
"Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti."
Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga.
Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško.
Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo!
V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici.
Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na kanalu šole na Youtubu.
Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev?
Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica Aleksandra Schettino, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov.
Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet.
"Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."
Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov.
"Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo."
Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave.
Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete.
Intenzivno pa se pripravljajo tudi na 1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju.
Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije Lea Šamanića. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković.
Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne.
"Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki."
Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani.
Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške.
2 leti in pol je bil tudi predsednik Društva hrvaških študentov v Sloveniji, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd.
Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete.
"Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno."
Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije.
"Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati."
Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica.
"Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje."
Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki.
Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala Jana Balažic, vodja potujoče knjižnice.
Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico.
Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo.
Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo.
"Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili."
V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic.
"Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom."
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v Porabju
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling.
"Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev."
Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja.
"Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi."
Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave.
"Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti."
Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga.
Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško.
Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo!
V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici.
Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na kanalu šole na Youtubu.
Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev?
Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica Aleksandra Schettino, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov.
Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet.
"Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."
Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov.
"Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo."
Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave.
Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete.
Intenzivno pa se pripravljajo tudi na 1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju.
Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije Lea Šamanića. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković.
Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne.
"Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki."
Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani.
Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške.
2 leti in pol je bil tudi predsednik Društva hrvaških študentov v Sloveniji, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd.
Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete.
"Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno."
Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije.
"Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati."
Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica.
"Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje."
Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki.
Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala Jana Balažic, vodja potujoče knjižnice.
Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico.
Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo.
Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo.
"Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili."
V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic.
"Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom."
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
Neveljaven email naslov