Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

'Bolj sproščena uporaba dvojezičnosti, je velik izziv'

12.04.2021


Novi podžupan Celovca Lojze Dolinar o načrtih, ravnatelj Danilo Katz o utečenem samotestiranju učencev, na Reki prva Hiša otrok, Z ognjem in mečem za spoadanje s fašizmom, vloga gimnazije Monošter

Po nedavnih lokalnih volitvah se na avstrijskem Koroškem vrstijo ustanovne seje novih občinskih svetov. V Celovcu je 8. 4. kot novi župan prisegel Christian Scheider iz stranke Team Kärnten. Z Lojzetom Dolinarjem, ki je kandidiral na njegovi listi, pa je koroška prestolnica prvič v zgodovini dobila slovensko govorečega podžupana. Bil je poseben dan, so zapisali na spletni strani slovenskega programa ORF, ki si z vidika slovenske narodne skupnosti zasluži vzdevek zgodovinski. Novi podžupan Lojze Dolinar je namreč prisegel v obeh deželnih jezikih, deželni glavar Peter Kaiser pa mu je čestital v njegovi materinščini.

Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev?

"Zagotovo si bom prizadeval, da bo kaka cesta poimenovana po katerem od pomembnih Slovencev, da bomo dvojezičnost lahko prezentirali bolj sproščeno, kot je bilo to doslej. Tu me zagotovo čakajo veliki izzivi."

To pomeni, da ima za to podporo v svoji stranki?

"Če bom znal prepričati poslance, bom zagotovo imel podporo vseh poslancev."

Kako pa je koroškim Slovencem naklonjen novi župan Christian Scheider?

"Zagotovo je zelo odprt do Slovencev, ki živijo v Celovcu. Za RTV Slovenija je povedal, da je treba pokopati vse žaljive besede in začeti na novo v smislu dialoga … Za to si moramo prizadevati. S takšno izjavo celovškega župana se odpirajo razne možnosti in perspektive."

Povabilo k sodelovanju ga je, priznava, presenetilo, tako kot jih je v Team Kärnten presenetil sam volilni izid. Dobili so namreč dve mesti manj kot najmočnejši socialdemokrati. Z njimi in Ljudsko stranko so oblikovali koalicijo, ki bo mestne oblasti vodila prihodnjih šest let.

Lojze Dolinar, ki je bil do upokojitev profesor slovenščine in športne vzgoje na slovenski gimnaziji, bo v Celovcu odgovoren za občinska stanovanja, okolje in energijo ter za čezmejno povezovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Prav tu vidi veliko priložnosti za okrepitev sodelovanja s Slovenijo.

"To sodelovanje bo lahko potekalo bolj nekonvencionalno in to na vseh področjih; šolskem, znanstvenem, na področju turizma itd. Živimo v alpsko-jadranskem prostoru in tu imamo razne možnosti povezovanja, tudi prek programov, ki jih financira Evropska unija, prek Interreg programov. Tu se odpirajo vrata za marsikatero zadevo."

In kakšen Celovec bi si želel ob koncu mandata? Da bi Celovec postal odprto mesto, pravi, da bi bili odprti tudi meščani in da bi k tej odprtosti pripomogli tudi priseljenci, ki predstavljajo petino prebivalstva.

"Želim si, da bi ljudje iz Slovenije radi prihajali v Celovec in se tu dobro počutili. Predvsem pa si želim, da bo odprtost taka, da bi od teh do zdaj nacionalističnih sil, ki jih še vedno imamo nekaj tudi na Koroškem, ne bo nihče mislil, da je Vrbsko jezero ocean in da je na drugi strani Karavank konec sveta."

Samotestiranje učencev je rutina

V Avstriji se vsi učenci, ki obiskujejo pouk v šolah, testirajo trikrat tedensko. Samotestiranje poteka v šolah, opravljajo ga vsi učenci, tudi najmlajši, stari šest let, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz.

"Samotestiranje učencev je pri nas postalo rutina. Posamezni starši so bili na začetku skeptični, toda s pomočjo informacij in sestankov, ki smo jih imeli z njimi prek spleta, smo vzpostavili zaupanje, ki je pripomoglo k temu, da so vsi starši brez izjeme otroke poslali v šolo."

Nekaj staršev je na začetku prišlo v šolo, ko pa so videli, za kako enostaven postopek gre, so pomisleki hitro izginili. Enako velja tudi za nekatere učiteljice, ki si niso predstavljale, kako bo organizirano to samotestiranje. Toda tudi one so nato brez zadržkov sprejele to dodatno nalogo.

"Otroci vse storijo sami. Ko dobijo teste, jih odprejo, z vatirano paličico popraskajo po notranji strani nosu, kar jih mogoče malo požgečka, učiteljica pa nato nakaplja tekočino in rezultat je viden v treh, štirih minutah."

Pozitivnih izvidov pri učencih ni veliko. Prejšnji teden je bilo pri vseh šolarjih, ki jih je na avstrijskem Koroškem približno 35.000, potrjenih enajst primerov okužbe. Na ljudski šoli v Šmihelu pri Pliberku pozitivnega izida še niso imeli. Okužbe so sicer bile tako pri učencih kot učiteljicah, toda vse v času ustavitev javnega življenja.

V primeru pozitivnega izida imajo določen protokol, s katerim so na začetku seznanili tudi starše. V primeru pozitivnega izvida testa otroka odpeljejo iz razreda, obvestijo starše in zdravstveni urad, ki se nato poveže s starši tega učenca. Starši ga odpeljejo na PCR-test ali pa celo pridejo na dom, pravi Danilo Katz.

Na avstrijskem Koroškem pouk v šoli poteka nemoteno od 15. februarja naprej, kar vse zelo veseli, pravi ravnatelj. Učenci, še posebej najmlajši, namreč potrebujejo socialne stike.

"Zaradi tega se mi otroci, ki ne morejo obiskovati pouka v šoli, res smilijo. Vidimo namreč, kako so otroci spet oživeli, kako so veseli, da lahko pridejo v šolo. Testiranje trikrat tedensko pa vzamejo kot del igre in tu ni nobenih težav. Veseli smo, da imamo to možnost."

Samotestiranje v šoli je pomembno tudi za širšo družbo, dodaja naš sogovornik, saj tako odkrijejo okužbe v družini, ki bi se lahko, če bi šlo za asimptomatske primere, širile naprej.

"S testiranjem v šolah tudi sami pripomoremo k temu, da bomo, upajmo, čim prej premagali virus."

Hiša otrok – za otroke z otroki

Projekt Reka - evropska prestolnica kulture 2020 se v okviru strogih županijskih epidemioloških omejitev, ki veljajo do 17. aprila, okrnjeno nadaljuje še do konca tega meseca in prinaša nove, lepe zgodbe. Ena izmed programskih usmeritev, Hiša otrok, je namreč tudi v resnici zaživela kot hiša in bila 26. marca predstavljena kot zanimivo kulturno središče za najmlajše. Prostore ima v zgradbi nekdanje sušilnice tobaka, v sklopu nastajajoče nove kulturne četrti na Reki, obnovljena pa je po zamisli reškega arhitekta Saše Randića.

Za program so pristojne štiri reške kulturne ustanove; Lutkovno gledališče Reka, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Art kino in Oddelek za otroke reške knjižnice, ki se je v Hišo otrok tudi preselil.

V okviru programa Hiša otrok se je na Reki v preteklih letih že zvrstilo veliko vsebin, ki so najmlajšim predstavile, kaj vse kultura je; od filmskih in gledaliških predstav, koncertov, videoiger do tehnoloških novosti z robotiko in znanstvenih eksperimentov, primerov varstva okolja, iger in sprehodov po naravi.

Kot so zapisali, program temelji na prepričanju, da lahko otroci, ki odraščajo v ustvarjalnem okolju, gradijo boljši in lepši svet.

Pomemben del programa Hiše otrok bo ustvarjalo reško lutkovno gledališče pod vodstvom ravnateljice Magdalene Lupi Alvir, ki v pogovoru z Marjano Mirković pojasnjuje, da je to prva takšna hiša na Hrvaškem.

"Ideja Hiše otrok je, da ne ustvarjamo samo programa za otroke, temveč skupaj z njimi. To pomeni veliko različnih programov, delavnic, ki vključujejo otroke kot kreativne soustvarjalce."

Načrtov v štirinadstropni stavbi ne manjka. Na njenem vrhu je tudi prostor za interaktivne programe, katerih sestavni del je povezovanje z občinstvom. Ko se bo pandemija končala, načrtujejo interaktivno gledališče za dojenčke, poimenovano Sladko gledališče. Senzorno gledališče bo namenjeno vsem otrokom, še posebej pa tistim, ki imajo težave v razvoju, v Hiši otrok bodo tudi pripovedno gledališče, različne delavnice; lutkovne, likovno-lutkarske, dramsko igralske, filmske. Svoje programe bosta imela tudi knjižnica in muzej moderne umetnosti, našteva ravnateljica reškega lutkovnega gledališča, ki bo s svojimi programi sodeloval v Hiši otrok. Vse štiri organizacije bodo prispevale k živahnemu dogajanju.

"Nastala bo nekakšna kreativna umetniška mešanica različnih delavnic za otroke vseh starosti."

Magdalena Lupi Alvir pa poudarja pomen povezovanja umetnikov na prostoru sosednjih držav in posebej vezi s Slovenijo, ki segajo v njena študentska leta v Ljubljani.

"Umetniki iz Ljubljane, Maribora, iz Slovenije, ki so nam blizu, so pogosto naši gosti. Prihajajo nove generacije in z njimi novi tako imenovani kreativni prepihi, ki prinašajo novo energijo v gledališko dogajanje na Hrvaškem."

Oktobra lani je potekal prvi koprodukcijski program reškega lutkovnega gledališča in tamkajšnje Hiše otrok z ljubljansko Hišo otrok in Centrom za kreativnost iz Tinqueuxja, francoske različice Hiše otrok, ki jo vodi slovenska pesnica in prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka Mateja Bizjak Petit.

"Upam in računam na takšno sodelovanje tudi v prihodnje, saj obogati vse nas, ki sodelujemo v takšnih predstavah."

Med igralci reškega lutkovnega gledališča je tudi Tilen Kožamelj, ki je na ogledu Hiše otrok na začetku tega meseca v krajšem nastopu na zanimiv način predstavil delo igralca. V Reko, kjer je tretje leto, se je zaljubil.

"Počutim se zelo dobro, ljudje so me lepo sprejeli, še posebej pa sem zadovoljen zaradi programa, ki ga pripravljamo v gledališču, saj je v smislu sodobnega evropskega lutkarstva zelo napreden. Srečo imam, da sem vključen v progresivne in uspešne projekte, podprte tudi s številnimi nagradami."

Z ognjem in mečem

Na pobudo tržaških zgodovinarjev je ob 80. obletnici napada na Jugoslavijo na spletu zaživela razstava Z ognjem in mečem, posvečena italijanski okupaciji nekdanje kraljevine. V sodelovanju s številnimi inštituti je nastala obsežna fotografska razstava, s katero želijo širšemu italijanskemu občinstvu predstaviti temno plat nacionalne zgodovine, ki ostaja številnim še vedno nepoznana.

Razstava odpira boleče, zamolčano obdobje italijanske nacionalne zgodovine, ki bi moralo že zdavnaj privreti na dan, menijo njeni pobudniki iz deželnega Inštituta za zgodovino odporništva in sodobnosti Furlanije - Julijske krajine. Zgodovinar in profesor na tržaški univerzi Raoul Pupo v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da so tragični dogodki iz časa okupacije italijanske vojske v Jugoslaviji zgodovinarjem dobro poznani, ne pa tudi širši italijanski javnosti.

"Ker gre za temno plat nacionalne zgodovine, so jo desetletja raje umikali v pozabo tako v politiki kot na ravni institucij in javnosti. Menimo, da je napočil čas oziroma da je nujno, da se s to preteklostjo spopademo."

Obsežna razstava je razdeljena na deset vsebinskih sklopov, od napada do upora in civilnih vojn, ki jih je spodbudilo razkosanje nekdanje kraljevine Jugoslavije. Posebna poglavja so namenjena fašistični represiji in koncentracijskim taboriščem. Fotografijam in razlagam so tu dodali pričevanja, tako nekdanjih taboriščnikov kot italijanskih vojakov.

"Prednost smo namenoma dali italijanskim pričevalcem, saj nam njihove zgodbe omogočajo, da lažje razumemo logiko fašističnega zatiranja. Nekdanji vojaki nam povedo, kaj so nameravali oziroma kaj so storili. Teh virov ne moremo obtožiti pristranskosti, sami nam predstavijo svoja dejanja."

Poleg fotografij in krajše predstavitve ponuja vsak vsebinski sklop tudi poglobljeno razlago z daljšimi intervjuji več kot 80 zgodovinarjev. Med njimi so tudi slovenski strokovnjaki. Pri pripravi razstave je Narodna in študijska knjižnica iz Trsta sodelovala v dveh vlogah, pove zgodovinar Štefan Čok. Na voljo so dali fotografski arhiv z nekaterimi fotografijami iz obdobja vojne tako z območja Slovenije kot celotne Jugoslavije.

"Poudaril bi, da je bila to priložnost, da bi se dotaknili dogajanja leta 1941 na tej strani rapalske meje. Tako smo opozorili na 80. obletnico drugega tržaškega procesa. Nekaj fotografij je vezanih na Opensko strelišče, na Tomažiča in tovariše.

V Narodni in študijski knjižnici pa so avtorjem razstave pomagali tudi pri povezovanju z drugimi, slovenskimi in hrvaškimi ustanovami. Tako so pri pripravi razstave sodelovali tudi Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane in zagrebški Center za soočanje s preteklostjo dokumenta, ki ga vodi rojakinja Vesna Teršelić.

Zanimiva zgodovina gimnazije v Monoštru

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je izdala publikacijo, v kateri so zbrane ugotovitve raziskovalnega dela o prvi gimnaziji na območju nekdanje Slovenske krajine, in sicer monoštrski gimnaziji, ki je bila ustanovljena leta 1893. Klaudija Sedar, avtorica knjige z naslovom Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini, je Silvi Eöry pojasnila, da se je te teme lotila zato, ker o tej gimnaziji ni bilo veliko znano.

"Vloga, ki jo je imela ta gimnazija, je bila slabo raziskana in ovrednotena."

Prekmurci in Porabci so do leta 1920 živeli v skupni pokrajini. Od 18. stoletja po prevodu iz madžarščine poimenovani Slovenska okroglina, nato pa Slovenska krajina.

V publikaciji je predstavljena gimnazija v Monoštru od ustanovitve leta 1893 do leta 1948, ko se v Porabju začne narodnostno-kulturni molk. Do leta 1919, ko se je odprla gimnazija v Murski Soboti, je bila to najpomembnejša izobraževalna ustanova za dijake iz Prekmurja in Porabja.

"Gimnazijo v Monoštru so obiskovali dijaki različnih narodnosti. Največ jih je bilo madžarske in nato nemške narodnosti. Obiskovali pa so jo tudi dijaki Slovenske krajine, kar dokazujejo in potrjujejo šolski letopisi, ki so mi jih pokazali na gimnaziji."

V letih od 1893 do 1919 je tako znanje na monoštrski gimnaziji nabiralo vsaj sto dijakov s slovenskim maternim jezikom, do leta 1948 pa še vsaj 200.

"Zanimivo je, da se je njihovo število tudi po ustanovitvi gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Murski Soboti povečevalo."

Podatki o vpisanih učencih med drugim kažejo, da so številni gimnazijo obiskovali leto ali dve in ne vseh osem let, kolikor je trajalo šolanje, zato se njihovo število spreminja, dodaja Klaudija Sedar.

Poleg rednih dijakov so gimnazijo obiskovali tudi izredni, ki so se šolali doma in so opravljali le izpite. To je veljalo tudi za dekleta, ki so se lahko rednemu pouku pridružila v letu 1913/14. Leta 1945 pa so zasebno izobraževanje za dekleta ukinili.

"Gimnazija je bila dobro organizirana, s poudarkom na učenju jezikov, in njen pomen za dijake iz Slovenske krajine zagotovo ni zanemarljiv. Dijaki so dobili celostno znanje s humanističnim poudarkom, pomembnim za nadaljnje izobraževanje in življenje. Prav ta preplet večkulturnega, večjezičnega, večetničnega učnega okolja je bil izvrstna podlaga za razvoj medkulturne družbe."

V letih do 1906 do 1948 je na monoštrski gimnaziji maturiralo 187 slovenskih dijakov, od tega 153 z območja današnjega Porabja, največ iz Monoštra, 34 pa s Prekmurja, največ iz Murske Sobote.

Več v oddaji. Prisluhnite!


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

'Bolj sproščena uporaba dvojezičnosti, je velik izziv'

12.04.2021


Novi podžupan Celovca Lojze Dolinar o načrtih, ravnatelj Danilo Katz o utečenem samotestiranju učencev, na Reki prva Hiša otrok, Z ognjem in mečem za spoadanje s fašizmom, vloga gimnazije Monošter

Po nedavnih lokalnih volitvah se na avstrijskem Koroškem vrstijo ustanovne seje novih občinskih svetov. V Celovcu je 8. 4. kot novi župan prisegel Christian Scheider iz stranke Team Kärnten. Z Lojzetom Dolinarjem, ki je kandidiral na njegovi listi, pa je koroška prestolnica prvič v zgodovini dobila slovensko govorečega podžupana. Bil je poseben dan, so zapisali na spletni strani slovenskega programa ORF, ki si z vidika slovenske narodne skupnosti zasluži vzdevek zgodovinski. Novi podžupan Lojze Dolinar je namreč prisegel v obeh deželnih jezikih, deželni glavar Peter Kaiser pa mu je čestital v njegovi materinščini.

Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev?

"Zagotovo si bom prizadeval, da bo kaka cesta poimenovana po katerem od pomembnih Slovencev, da bomo dvojezičnost lahko prezentirali bolj sproščeno, kot je bilo to doslej. Tu me zagotovo čakajo veliki izzivi."

To pomeni, da ima za to podporo v svoji stranki?

"Če bom znal prepričati poslance, bom zagotovo imel podporo vseh poslancev."

Kako pa je koroškim Slovencem naklonjen novi župan Christian Scheider?

"Zagotovo je zelo odprt do Slovencev, ki živijo v Celovcu. Za RTV Slovenija je povedal, da je treba pokopati vse žaljive besede in začeti na novo v smislu dialoga … Za to si moramo prizadevati. S takšno izjavo celovškega župana se odpirajo razne možnosti in perspektive."

Povabilo k sodelovanju ga je, priznava, presenetilo, tako kot jih je v Team Kärnten presenetil sam volilni izid. Dobili so namreč dve mesti manj kot najmočnejši socialdemokrati. Z njimi in Ljudsko stranko so oblikovali koalicijo, ki bo mestne oblasti vodila prihodnjih šest let.

Lojze Dolinar, ki je bil do upokojitev profesor slovenščine in športne vzgoje na slovenski gimnaziji, bo v Celovcu odgovoren za občinska stanovanja, okolje in energijo ter za čezmejno povezovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Prav tu vidi veliko priložnosti za okrepitev sodelovanja s Slovenijo.

"To sodelovanje bo lahko potekalo bolj nekonvencionalno in to na vseh področjih; šolskem, znanstvenem, na področju turizma itd. Živimo v alpsko-jadranskem prostoru in tu imamo razne možnosti povezovanja, tudi prek programov, ki jih financira Evropska unija, prek Interreg programov. Tu se odpirajo vrata za marsikatero zadevo."

In kakšen Celovec bi si želel ob koncu mandata? Da bi Celovec postal odprto mesto, pravi, da bi bili odprti tudi meščani in da bi k tej odprtosti pripomogli tudi priseljenci, ki predstavljajo petino prebivalstva.

"Želim si, da bi ljudje iz Slovenije radi prihajali v Celovec in se tu dobro počutili. Predvsem pa si želim, da bo odprtost taka, da bi od teh do zdaj nacionalističnih sil, ki jih še vedno imamo nekaj tudi na Koroškem, ne bo nihče mislil, da je Vrbsko jezero ocean in da je na drugi strani Karavank konec sveta."

Samotestiranje učencev je rutina

V Avstriji se vsi učenci, ki obiskujejo pouk v šolah, testirajo trikrat tedensko. Samotestiranje poteka v šolah, opravljajo ga vsi učenci, tudi najmlajši, stari šest let, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz.

"Samotestiranje učencev je pri nas postalo rutina. Posamezni starši so bili na začetku skeptični, toda s pomočjo informacij in sestankov, ki smo jih imeli z njimi prek spleta, smo vzpostavili zaupanje, ki je pripomoglo k temu, da so vsi starši brez izjeme otroke poslali v šolo."

Nekaj staršev je na začetku prišlo v šolo, ko pa so videli, za kako enostaven postopek gre, so pomisleki hitro izginili. Enako velja tudi za nekatere učiteljice, ki si niso predstavljale, kako bo organizirano to samotestiranje. Toda tudi one so nato brez zadržkov sprejele to dodatno nalogo.

"Otroci vse storijo sami. Ko dobijo teste, jih odprejo, z vatirano paličico popraskajo po notranji strani nosu, kar jih mogoče malo požgečka, učiteljica pa nato nakaplja tekočino in rezultat je viden v treh, štirih minutah."

Pozitivnih izvidov pri učencih ni veliko. Prejšnji teden je bilo pri vseh šolarjih, ki jih je na avstrijskem Koroškem približno 35.000, potrjenih enajst primerov okužbe. Na ljudski šoli v Šmihelu pri Pliberku pozitivnega izida še niso imeli. Okužbe so sicer bile tako pri učencih kot učiteljicah, toda vse v času ustavitev javnega življenja.

V primeru pozitivnega izida imajo določen protokol, s katerim so na začetku seznanili tudi starše. V primeru pozitivnega izvida testa otroka odpeljejo iz razreda, obvestijo starše in zdravstveni urad, ki se nato poveže s starši tega učenca. Starši ga odpeljejo na PCR-test ali pa celo pridejo na dom, pravi Danilo Katz.

Na avstrijskem Koroškem pouk v šoli poteka nemoteno od 15. februarja naprej, kar vse zelo veseli, pravi ravnatelj. Učenci, še posebej najmlajši, namreč potrebujejo socialne stike.

"Zaradi tega se mi otroci, ki ne morejo obiskovati pouka v šoli, res smilijo. Vidimo namreč, kako so otroci spet oživeli, kako so veseli, da lahko pridejo v šolo. Testiranje trikrat tedensko pa vzamejo kot del igre in tu ni nobenih težav. Veseli smo, da imamo to možnost."

Samotestiranje v šoli je pomembno tudi za širšo družbo, dodaja naš sogovornik, saj tako odkrijejo okužbe v družini, ki bi se lahko, če bi šlo za asimptomatske primere, širile naprej.

"S testiranjem v šolah tudi sami pripomoremo k temu, da bomo, upajmo, čim prej premagali virus."

Hiša otrok – za otroke z otroki

Projekt Reka - evropska prestolnica kulture 2020 se v okviru strogih županijskih epidemioloških omejitev, ki veljajo do 17. aprila, okrnjeno nadaljuje še do konca tega meseca in prinaša nove, lepe zgodbe. Ena izmed programskih usmeritev, Hiša otrok, je namreč tudi v resnici zaživela kot hiša in bila 26. marca predstavljena kot zanimivo kulturno središče za najmlajše. Prostore ima v zgradbi nekdanje sušilnice tobaka, v sklopu nastajajoče nove kulturne četrti na Reki, obnovljena pa je po zamisli reškega arhitekta Saše Randića.

Za program so pristojne štiri reške kulturne ustanove; Lutkovno gledališče Reka, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Art kino in Oddelek za otroke reške knjižnice, ki se je v Hišo otrok tudi preselil.

V okviru programa Hiša otrok se je na Reki v preteklih letih že zvrstilo veliko vsebin, ki so najmlajšim predstavile, kaj vse kultura je; od filmskih in gledaliških predstav, koncertov, videoiger do tehnoloških novosti z robotiko in znanstvenih eksperimentov, primerov varstva okolja, iger in sprehodov po naravi.

Kot so zapisali, program temelji na prepričanju, da lahko otroci, ki odraščajo v ustvarjalnem okolju, gradijo boljši in lepši svet.

Pomemben del programa Hiše otrok bo ustvarjalo reško lutkovno gledališče pod vodstvom ravnateljice Magdalene Lupi Alvir, ki v pogovoru z Marjano Mirković pojasnjuje, da je to prva takšna hiša na Hrvaškem.

"Ideja Hiše otrok je, da ne ustvarjamo samo programa za otroke, temveč skupaj z njimi. To pomeni veliko različnih programov, delavnic, ki vključujejo otroke kot kreativne soustvarjalce."

Načrtov v štirinadstropni stavbi ne manjka. Na njenem vrhu je tudi prostor za interaktivne programe, katerih sestavni del je povezovanje z občinstvom. Ko se bo pandemija končala, načrtujejo interaktivno gledališče za dojenčke, poimenovano Sladko gledališče. Senzorno gledališče bo namenjeno vsem otrokom, še posebej pa tistim, ki imajo težave v razvoju, v Hiši otrok bodo tudi pripovedno gledališče, različne delavnice; lutkovne, likovno-lutkarske, dramsko igralske, filmske. Svoje programe bosta imela tudi knjižnica in muzej moderne umetnosti, našteva ravnateljica reškega lutkovnega gledališča, ki bo s svojimi programi sodeloval v Hiši otrok. Vse štiri organizacije bodo prispevale k živahnemu dogajanju.

"Nastala bo nekakšna kreativna umetniška mešanica različnih delavnic za otroke vseh starosti."

Magdalena Lupi Alvir pa poudarja pomen povezovanja umetnikov na prostoru sosednjih držav in posebej vezi s Slovenijo, ki segajo v njena študentska leta v Ljubljani.

"Umetniki iz Ljubljane, Maribora, iz Slovenije, ki so nam blizu, so pogosto naši gosti. Prihajajo nove generacije in z njimi novi tako imenovani kreativni prepihi, ki prinašajo novo energijo v gledališko dogajanje na Hrvaškem."

Oktobra lani je potekal prvi koprodukcijski program reškega lutkovnega gledališča in tamkajšnje Hiše otrok z ljubljansko Hišo otrok in Centrom za kreativnost iz Tinqueuxja, francoske različice Hiše otrok, ki jo vodi slovenska pesnica in prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka Mateja Bizjak Petit.

"Upam in računam na takšno sodelovanje tudi v prihodnje, saj obogati vse nas, ki sodelujemo v takšnih predstavah."

Med igralci reškega lutkovnega gledališča je tudi Tilen Kožamelj, ki je na ogledu Hiše otrok na začetku tega meseca v krajšem nastopu na zanimiv način predstavil delo igralca. V Reko, kjer je tretje leto, se je zaljubil.

"Počutim se zelo dobro, ljudje so me lepo sprejeli, še posebej pa sem zadovoljen zaradi programa, ki ga pripravljamo v gledališču, saj je v smislu sodobnega evropskega lutkarstva zelo napreden. Srečo imam, da sem vključen v progresivne in uspešne projekte, podprte tudi s številnimi nagradami."

Z ognjem in mečem

Na pobudo tržaških zgodovinarjev je ob 80. obletnici napada na Jugoslavijo na spletu zaživela razstava Z ognjem in mečem, posvečena italijanski okupaciji nekdanje kraljevine. V sodelovanju s številnimi inštituti je nastala obsežna fotografska razstava, s katero želijo širšemu italijanskemu občinstvu predstaviti temno plat nacionalne zgodovine, ki ostaja številnim še vedno nepoznana.

Razstava odpira boleče, zamolčano obdobje italijanske nacionalne zgodovine, ki bi moralo že zdavnaj privreti na dan, menijo njeni pobudniki iz deželnega Inštituta za zgodovino odporništva in sodobnosti Furlanije - Julijske krajine. Zgodovinar in profesor na tržaški univerzi Raoul Pupo v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da so tragični dogodki iz časa okupacije italijanske vojske v Jugoslaviji zgodovinarjem dobro poznani, ne pa tudi širši italijanski javnosti.

"Ker gre za temno plat nacionalne zgodovine, so jo desetletja raje umikali v pozabo tako v politiki kot na ravni institucij in javnosti. Menimo, da je napočil čas oziroma da je nujno, da se s to preteklostjo spopademo."

Obsežna razstava je razdeljena na deset vsebinskih sklopov, od napada do upora in civilnih vojn, ki jih je spodbudilo razkosanje nekdanje kraljevine Jugoslavije. Posebna poglavja so namenjena fašistični represiji in koncentracijskim taboriščem. Fotografijam in razlagam so tu dodali pričevanja, tako nekdanjih taboriščnikov kot italijanskih vojakov.

"Prednost smo namenoma dali italijanskim pričevalcem, saj nam njihove zgodbe omogočajo, da lažje razumemo logiko fašističnega zatiranja. Nekdanji vojaki nam povedo, kaj so nameravali oziroma kaj so storili. Teh virov ne moremo obtožiti pristranskosti, sami nam predstavijo svoja dejanja."

Poleg fotografij in krajše predstavitve ponuja vsak vsebinski sklop tudi poglobljeno razlago z daljšimi intervjuji več kot 80 zgodovinarjev. Med njimi so tudi slovenski strokovnjaki. Pri pripravi razstave je Narodna in študijska knjižnica iz Trsta sodelovala v dveh vlogah, pove zgodovinar Štefan Čok. Na voljo so dali fotografski arhiv z nekaterimi fotografijami iz obdobja vojne tako z območja Slovenije kot celotne Jugoslavije.

"Poudaril bi, da je bila to priložnost, da bi se dotaknili dogajanja leta 1941 na tej strani rapalske meje. Tako smo opozorili na 80. obletnico drugega tržaškega procesa. Nekaj fotografij je vezanih na Opensko strelišče, na Tomažiča in tovariše.

V Narodni in študijski knjižnici pa so avtorjem razstave pomagali tudi pri povezovanju z drugimi, slovenskimi in hrvaškimi ustanovami. Tako so pri pripravi razstave sodelovali tudi Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane in zagrebški Center za soočanje s preteklostjo dokumenta, ki ga vodi rojakinja Vesna Teršelić.

Zanimiva zgodovina gimnazije v Monoštru

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je izdala publikacijo, v kateri so zbrane ugotovitve raziskovalnega dela o prvi gimnaziji na območju nekdanje Slovenske krajine, in sicer monoštrski gimnaziji, ki je bila ustanovljena leta 1893. Klaudija Sedar, avtorica knjige z naslovom Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini, je Silvi Eöry pojasnila, da se je te teme lotila zato, ker o tej gimnaziji ni bilo veliko znano.

"Vloga, ki jo je imela ta gimnazija, je bila slabo raziskana in ovrednotena."

Prekmurci in Porabci so do leta 1920 živeli v skupni pokrajini. Od 18. stoletja po prevodu iz madžarščine poimenovani Slovenska okroglina, nato pa Slovenska krajina.

V publikaciji je predstavljena gimnazija v Monoštru od ustanovitve leta 1893 do leta 1948, ko se v Porabju začne narodnostno-kulturni molk. Do leta 1919, ko se je odprla gimnazija v Murski Soboti, je bila to najpomembnejša izobraževalna ustanova za dijake iz Prekmurja in Porabja.

"Gimnazijo v Monoštru so obiskovali dijaki različnih narodnosti. Največ jih je bilo madžarske in nato nemške narodnosti. Obiskovali pa so jo tudi dijaki Slovenske krajine, kar dokazujejo in potrjujejo šolski letopisi, ki so mi jih pokazali na gimnaziji."

V letih od 1893 do 1919 je tako znanje na monoštrski gimnaziji nabiralo vsaj sto dijakov s slovenskim maternim jezikom, do leta 1948 pa še vsaj 200.

"Zanimivo je, da se je njihovo število tudi po ustanovitvi gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Murski Soboti povečevalo."

Podatki o vpisanih učencih med drugim kažejo, da so številni gimnazijo obiskovali leto ali dve in ne vseh osem let, kolikor je trajalo šolanje, zato se njihovo število spreminja, dodaja Klaudija Sedar.

Poleg rednih dijakov so gimnazijo obiskovali tudi izredni, ki so se šolali doma in so opravljali le izpite. To je veljalo tudi za dekleta, ki so se lahko rednemu pouku pridružila v letu 1913/14. Leta 1945 pa so zasebno izobraževanje za dekleta ukinili.

"Gimnazija je bila dobro organizirana, s poudarkom na učenju jezikov, in njen pomen za dijake iz Slovenske krajine zagotovo ni zanemarljiv. Dijaki so dobili celostno znanje s humanističnim poudarkom, pomembnim za nadaljnje izobraževanje in življenje. Prav ta preplet večkulturnega, večjezičnega, večetničnega učnega okolja je bil izvrstna podlaga za razvoj medkulturne družbe."

V letih do 1906 do 1948 je na monoštrski gimnaziji maturiralo 187 slovenskih dijakov, od tega 153 z območja današnjega Porabja, največ iz Monoštra, 34 pa s Prekmurja, največ iz Murske Sobote.

Več v oddaji. Prisluhnite!


26.10.2020

Meje naj ostanejo odprte

Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!


19.10.2020

Kako uspešna bo parlamentarna diplomacija

Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!


12.10.2020

Zgodovinsko opravičilo

Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite


05.10.2020

Za drugačno prihodnost

Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!


28.09.2020

Večplastnost spomina in v prihodnost usmerjena praznovanja

70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!


21.09.2020

Naše vse je upor

Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!


14.09.2020

Nova šolska (in druga) realnost

Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!


07.09.2020

Bazoviški junaki so simbol boja proti fašizmu

Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.


31.08.2020

"Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne."

Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!


24.08.2020

»Vsako jutro se moram dogovoriti s sabo, kaj bom danes naredil, da bom ostal Slovenec«

Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.


17.08.2020

Dr. Katarina Hirnök Munda, višja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ostaja povezana z rodnim Porabjem

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


10.08.2020

Tarče sovražnega govora tudi rojaki v sosednjih državah

Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.


03.08.2020

Dnevi jeze in dnevi veselja

Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.


27.07.2020

'Naša naloga je ponuditi nekaj čvrstega'

S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?


20.07.2020

Kako polne bodo slovenske kašče v sosednjih državah

Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.


13.07.2020

Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem

»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!


06.07.2020

Pokončno naprej!

Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!


29.06.2020

Sence preteklosti preseči z izzivi prihodnosti

Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!


22.06.2020

Odprte meje, nove priložnosti in velika pričakovanja

Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!


15.06.2020

'Turizem in kultura sta neločjivo povezana'

O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!


Stran 9 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov