Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že tri leta je Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah dom gospe Hermine Regoršek. V pokoju je že skoraj toliko časa, kot je bila v službi, rada se pošali, da gre zdaj lahko spet delat. Sicer je v Lambrechtov dom hodila že prej kot prostovoljka, Luciji Fatur pa je najprej povedala, zakaj je kasneje prišla tudi sama.
Gospa Hermina Regoršek je v Lambrechtov dom najprej hodila kot prostovoljka
Že tri leta je Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah dom gospe Hermine Regoršek. V pokoju je že skoraj toliko časa, kot je bila v službi, rada se pošali, da gre zdaj lahko spet delat. Sicer je v Lambrectov dom hodila že prej kot prostovoljka.
V Dom sem prišla, ker sem sama, nimam svoje družine, imam brata in dve svakinji, imam tudi nečake in pranečake. Z vsemi se zelo dobro razumem, vsi me obiskujejo. V mladosti sem imela fanta, najinega srečanja na maturantskem izletu se zelo dobro spomnim. Vedno sem imela občutek manjvrednosti, a obdobje s tem fantom je bilo zelo lepo, to je bilo leta 1960. Potem pa se je življenje drugače izteklo, a ničesar ne obžalujem.
Gospa Hermina se velikokrat spomni na mladost. Spomni pa se tudi službenih let, 30 let je delala kot strojepiska na občini v Slovenskih Konjicah.
V službo sem hodila z veseljem. Tipkali smo na tiste stare pisalne stroje, stenografirali smo, pisala sem po nareku, moral si narediti veliko kopij. Potem pa je šla tehnologija kar hitro naprej. Ko sem šla v pokoj, smo pisali na električne pisalne stroje. Sem kar obžalovala, da ni bilo več tistih starih.
V pokoju je delala na vrtu, skrbela za hišo, pomagala ostarelim staršem in kasneje sestri, ko je zbolela. Takrat je hodila v Lambrechtov dom kot prostovoljka in pomagat sestri. V Dom pa se je kasneje preselila iz zdravstvenih razlogov. Zdaj uživa v družbi in vsakodnevnih dejavnostih.
875 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Že tri leta je Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah dom gospe Hermine Regoršek. V pokoju je že skoraj toliko časa, kot je bila v službi, rada se pošali, da gre zdaj lahko spet delat. Sicer je v Lambrechtov dom hodila že prej kot prostovoljka, Luciji Fatur pa je najprej povedala, zakaj je kasneje prišla tudi sama.
Gospa Hermina Regoršek je v Lambrechtov dom najprej hodila kot prostovoljka
Že tri leta je Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah dom gospe Hermine Regoršek. V pokoju je že skoraj toliko časa, kot je bila v službi, rada se pošali, da gre zdaj lahko spet delat. Sicer je v Lambrectov dom hodila že prej kot prostovoljka.
V Dom sem prišla, ker sem sama, nimam svoje družine, imam brata in dve svakinji, imam tudi nečake in pranečake. Z vsemi se zelo dobro razumem, vsi me obiskujejo. V mladosti sem imela fanta, najinega srečanja na maturantskem izletu se zelo dobro spomnim. Vedno sem imela občutek manjvrednosti, a obdobje s tem fantom je bilo zelo lepo, to je bilo leta 1960. Potem pa se je življenje drugače izteklo, a ničesar ne obžalujem.
Gospa Hermina se velikokrat spomni na mladost. Spomni pa se tudi službenih let, 30 let je delala kot strojepiska na občini v Slovenskih Konjicah.
V službo sem hodila z veseljem. Tipkali smo na tiste stare pisalne stroje, stenografirali smo, pisala sem po nareku, moral si narediti veliko kopij. Potem pa je šla tehnologija kar hitro naprej. Ko sem šla v pokoj, smo pisali na električne pisalne stroje. Sem kar obžalovala, da ni bilo več tistih starih.
V pokoju je delala na vrtu, skrbela za hišo, pomagala ostarelim staršem in kasneje sestri, ko je zbolela. Takrat je hodila v Lambrechtov dom kot prostovoljka in pomagat sestri. V Dom pa se je kasneje preselila iz zdravstvenih razlogov. Zdaj uživa v družbi in vsakodnevnih dejavnostih.
Gospa Pavla Ahčin našteje že kar 91 let. Kolikor lahko, je še vedno aktivna, pravi, da let ne občuti, živi pa v Domu starejših občanov v Kamniku. Veliko spominov se je nabralo v njenem življenju, o katerih sta se pogovarjali z Lucijo Fatur.
Gospod Lojze in gospod Stane bivata v Domu starejših občanov v Kamniku v sosednjih sobah in prav vsak dan se srečata ob kavici. Gospod Stane je v domu že 10 let in se je domskemu ozračju in življenju že dobro privadil. Gospod Lojze pa je tam 13 mesecev. V domu obiskujeta prireditve, čas si krajšata na pevskih vajah. Vsak dan pa si popestrita s številnimi šalami, ki jih gospodu Lojzetu nikoli ne zmanjka.
Helena Kepec prihaja iz Kamnika, z Duplice, zato si je tudi želela, da odide v Dom starejših občanov blizu doma. Pravi, da ni prav nič težko odšla od doma. Službena leta je preživela v tovarni Stol. Tudi v pokoj je pred 22-imi leti odšla z nasmehom. Pravi, da življenje prinese dobra in težja obdobja, vendar pa verjame, da za vsakim dežjem posije sonce. Rada obiskuje bralno urico, včasih gre tudi s sinom ven, a se potem vedno rada vrne v svojo sobo v domu, kjer najde svoj mir.
Terezija Zore je v Domu starejših občanov v Kamniku tri leta, je pa prav ta dom poznala že prej, saj je kar 20 let vodila pogovorno skupino za samopomoč. Srečevali so se ob nedeljah, obujali so spomine in tudi veliko prepevali. Zdaj pa gospa Terezija sama uživa ob dejavnostih v Domu.
Gospa Ivanka Šušteršič je prejemnica državne nagrade za prostovoljstvo za leto 2018, in to za izjemne dosežke na področju promocije in razvoja prostovoljstva. Je pionirka na področju pravnega svetovanja ljudem v stiski, s svojim znanjem je v veliko pomoč dobrodelnim organizacijam ob ustanavljanju in odpiranju novih programov.
Več mesecev je v domu starejših občanov skupina stanovalcev vadila taj či. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so šle vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko in vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh - spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jaka Reš iz Radovljice je svoje življenje posvetil športu. V mladosti je bil alpski smučar, skakalec in trener gimnastike. Zaposlen je bil v osnovni šoli v Lipnici pri Kropi, kjer je bil učitelj športne vzgoje. Številne generacije otrok je navdušil za smučarski tek, med njimi tudi olimpijko Mileno Kordež. Po upokojitvi je začel sodelovati na maratonskih tekmovanjih v smučarskem teku Worldloppet. Letos mu je uspelo preteči znameniti maraton Marcialonga v Italiji.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi – od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojil se je pred 25 let, vendar je kljub letom, rojen je leta 1937, zelo dejaven. Sodeluje v televizijskih kvizih, igra kitaro in poje, rad hodi, tudi po hribih. Ima bogato delovno kariero, saj je v 39 letih delovne dobe zamenjal trinajst služb. Nazadnje je bil zaposlen v Iskri robotec, kjer so se ukvarjali z roboti. Živi sam, zato skrbi tudi za gospodinjstvo in kuhanje. Ponosno pove, da je mojster za kostanjevo potico.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Majski dnevi so zelo primerni tudi za obujanje spominov na mladost. Fanika Gril, ki je spomladi dopolnila 94 let, se rada spominja selitve iz Dolenjskih Toplic v Ljubljano, kjer je pri sorodnikih skrbela za tri otroke. Najbolj pa so ji ostali v spominu obiski opere in drame ter izleti na Rožnik. "Treba je biti aktiven in zmeraj dobre volje. To sem jaz," pravi zelo zgovorna Fanika Gril.
Gospa Francka Kovač je v DEOS Centru starejših v Notranjih Goricah našla svoj drugi dom. Čeprav odločitev za odhod v dom ni bila najlažja in so odhod v dom pravzaprav narekovale težave z zdravjem, pa se je hitro vživela v vsakdanjik tamkajšnjega življenja. Veseli se vsakega dneva posebej in novih poznanstev.
Odslej se bodo ljudje z demenco in vsi, ki se težko premikajo, v naravo lahko popeljali s prostovoljcem na posebnem kolesu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Svoje življenje je posvetil šolstvu. Potem ko je končal učiteljišče v Mariboru, se je kot učitelj tehničnega pouka zaposlil v Mavčičah. Petnajst let je bil ravnatelj Osnovne šole Križe pri Tržiču. Naklonjen je bil spremembam, saj so na šoli leta 1976, kot ena redkih šol na Gorenjskem, uvedli celodnevno šolo. Svojo ljubezen do pedagoškega dela sta z ženo prenesla tudi na svoje potomce, saj sta se obe hčerki odločili za učiteljski poklic.
Neveljaven email naslov