Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še poldrugi teden je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava fotografij Naceta Bizilja, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev ter dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri časniku Dnevnik. S kustosinjo Ireno Uršič sta ob razstavi pripravila tudi katalog fotografij z naslovom Pomladni sij. Nace Bizilj je bil namreč s svojim fotografskim aparatom priča skoraj vsem najpomembnejšim dogodkom od srede šestdesetih let preteklega stoletja do prvih let novega. Pred dnevi ga je na njegovem domu na obrobju Ljubljane obiskal Drago Balažič.
Dobra časopisna fotografija je tista, ki pove čimveč informacij o dogodku, dober fotoreporter pa mora veliko vedeti o tistem, kar fotografira, imeti odprte oči, dobro predvideti in včasih imeti tudi kanček sreče
Dobrih 40 let je bil Nace Bizilj kot fotoreporter in urednik fotografije pri ljubljanskem Dnevniku v središču dogajanj, odkar pa je pred desetletjem Muzeju novejše zgodovine podaril zbirko okoli 300.000 negativov fotografij, pa kar nekaj svojega upokojenskega časa posveča brskanju, pregledovanju, razvrščanju in urejanju te zbirke, ki predstavlja vizualiziran pregled zgodovine Slovenije in Slovencev od srede 60-ih let do preloma tisočletja. Nace Bizilj je bil namreč navzoč pri domala vseh pomembnejših dogodkih v tem času, pri obiskih mnogih tujih državnikov, pomembnih notranjepolitičnih dogodkih, velikih športnih prireditvah in uspehih slovenskih športnikov, nastajanju samostojne Slovenije in vojni za Slovenijo. Toda njegov opus obsega tudi na tisoče fotografij dela in življenja t.i. navadnih ljudi, iz podjetij, podeželja, družabnih in kulturnih dogodkov, mnogim pa ostajajo v spominu njegove fotoreportaže iz Latinske Amerike, Azije in Avstralije.
“Če k tem mojim 300 tisoč posnetkom prištejemo še opusa Cigliča in Šelhausa dobimo prikaz zgodovine Slovencev v drugi polovici 20.stoletja in to ne samo politične, ampak tudi širše, saj se na to marsikaj ‘nalepi’.”
Nace Bizilj se je takoj po končani srednji šoli leta 1962 zaposlil v podjetju Foto Slovenija. Istega leta je v Ljubljani posnel obisk sovjetske delegacije, med člani pa tudi kasnejšega voditelja SZ Brežnjeva. Leta 1968 je prešel v Ljubljanski Dnevnik in tam ostal do upokojitve leta 2003.
“Sem privrženec črnobele fotografije, ki sicer ne bo izginila, je bo pa vse manj. Tehnologija je danes zelo napredovala, spremenili so se fotoaparati, formati, obdelava fotografij. Mi iz starejše generacije nimamo pri tem več kaj iskat, razen, če nisi bil poseben ljubitelj tega in nisi sproti spremljal razvoja teh sprememb.”
875 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Še poldrugi teden je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava fotografij Naceta Bizilja, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev ter dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri časniku Dnevnik. S kustosinjo Ireno Uršič sta ob razstavi pripravila tudi katalog fotografij z naslovom Pomladni sij. Nace Bizilj je bil namreč s svojim fotografskim aparatom priča skoraj vsem najpomembnejšim dogodkom od srede šestdesetih let preteklega stoletja do prvih let novega. Pred dnevi ga je na njegovem domu na obrobju Ljubljane obiskal Drago Balažič.
Dobra časopisna fotografija je tista, ki pove čimveč informacij o dogodku, dober fotoreporter pa mora veliko vedeti o tistem, kar fotografira, imeti odprte oči, dobro predvideti in včasih imeti tudi kanček sreče
Dobrih 40 let je bil Nace Bizilj kot fotoreporter in urednik fotografije pri ljubljanskem Dnevniku v središču dogajanj, odkar pa je pred desetletjem Muzeju novejše zgodovine podaril zbirko okoli 300.000 negativov fotografij, pa kar nekaj svojega upokojenskega časa posveča brskanju, pregledovanju, razvrščanju in urejanju te zbirke, ki predstavlja vizualiziran pregled zgodovine Slovenije in Slovencev od srede 60-ih let do preloma tisočletja. Nace Bizilj je bil namreč navzoč pri domala vseh pomembnejših dogodkih v tem času, pri obiskih mnogih tujih državnikov, pomembnih notranjepolitičnih dogodkih, velikih športnih prireditvah in uspehih slovenskih športnikov, nastajanju samostojne Slovenije in vojni za Slovenijo. Toda njegov opus obsega tudi na tisoče fotografij dela in življenja t.i. navadnih ljudi, iz podjetij, podeželja, družabnih in kulturnih dogodkov, mnogim pa ostajajo v spominu njegove fotoreportaže iz Latinske Amerike, Azije in Avstralije.
“Če k tem mojim 300 tisoč posnetkom prištejemo še opusa Cigliča in Šelhausa dobimo prikaz zgodovine Slovencev v drugi polovici 20.stoletja in to ne samo politične, ampak tudi širše, saj se na to marsikaj ‘nalepi’.”
Nace Bizilj se je takoj po končani srednji šoli leta 1962 zaposlil v podjetju Foto Slovenija. Istega leta je v Ljubljani posnel obisk sovjetske delegacije, med člani pa tudi kasnejšega voditelja SZ Brežnjeva. Leta 1968 je prešel v Ljubljanski Dnevnik in tam ostal do upokojitve leta 2003.
“Sem privrženec črnobele fotografije, ki sicer ne bo izginila, je bo pa vse manj. Tehnologija je danes zelo napredovala, spremenili so se fotoaparati, formati, obdelava fotografij. Mi iz starejše generacije nimamo pri tem več kaj iskat, razen, če nisi bil poseben ljubitelj tega in nisi sproti spremljal razvoja teh sprememb.”
Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke ženske. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Pred koncem prejšnjega leta ju je obiskala Tjaša Škamperle.
Družina Angeline Luxa izhaja iz stare Gorice. Starši so se preselili v Ljubljano na vrhuncu fašističnega zatiranja Slovencev. Poroka s Tržačanom, čigar družina se je prav tako morala umakniti v Ljubljano, jo je osrečila za vse življenje. Seveda pa ni bila zapečkarica – zgodba njenega življenja, ki jo je po delčkih razkrila Cirili Štuber, nas bo popeljala v neke druge čase. V leto 1948 segajo Veseli Berači in ne, noben posnetek se žal ni ohranil niti pri treh članih te zasedbe, ki so še vedno med živimi v svojem desetem desetletju, tako kot naša sogovornica Angelina Luxa.
Božično - novoletni čas je nekaj posebnega tudi v Domovih starejših. Na zanimiv način so si ga popestrili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Že pred leti so gospe v domu začele izdelovati igračke iz odpadnih cunjic, kako pa se ta zgodba nadaljuje, pa v tokratni oddaji Lucija Fatur z gosti.
Tako starejšim kot mlajšim so namenjeni programi Večgeneracijskega centra Posavje in že dve leti potekajo različne dejavnosti za t. i. ciljni skupini po posavskih občinah. V Brežicah so pred dnevi začeli plesne vaje in pred kakim mesecem tudi citrarsko delavnico. Tam je bila z mikrofonom tudi naša dopisnica Suzana Vahtarić.
Že tri leta je Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah dom gospe Hermine Regoršek. V pokoju je že skoraj toliko časa, kot je bila v službi, rada se pošali, da gre zdaj lahko spet delat. Sicer je v Lambrechtov dom hodila že prej kot prostovoljka, Luciji Fatur pa je najprej povedala, zakaj je kasneje prišla tudi sama.
Gospa Maja Gregorič se je na življenje v koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, kot tudi na to, da zaradi invalidskega vozička ne more povsod, kamor bi si še želela. A našla je veliko stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z Majo Gregorič se je pogovarjala Lucija Fatur.
Gospa Marija Jevšenak pravi, da ima vsak dom za upokojence dve plati - na življenje v Lambrechtovem domu starejših v Slovenskih Konjicah se namreč še ni povsem navadila, čeprav, kot pravi, ji je udobno in se počuti varno. Prišla je pred tremi meseci, vendar je Luciji Fatur povedala, da že kar dobro pozna stanovalce.
Gospa Marija Šenk je ena tistih, ki se je sama odločila za odhod v dom starejših. Sicer ni rojena Gorenjka, je pa tam že dobršen del svojega življenja, ustvarila si je družino, zdaj pa je v Domu upokojencev Kranj, za katerega pravi, da je to zdaj njen pravi dom. Obiskala jo je Lucija Fatur.
Gospa Ida Kobale je na poti svojega življenja morala skozi nešteto stranpoti, zato se je pri 80-ih letih odločila za selitev v dom starejših. Na srečo je dobila prostor v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, v bližini domačih.
Gospa Ljudmila Urbancl ima glasbo rada že vse življenje, a za učenje instrumenta nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, da njena dolgoletna želja sploh ni neuresničljiva. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno. V Slovenj Gradcu jo je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Kazimira Lužnik je tista svetlolasa gospa, ki s širokim nasmehom in visoko dvignjenimi rokami priteče v cilj vsakega maratona ali drugega teka, ki se ga udeleži. Je tista gospa, ki je letos dopolnila 85 let, pa zdaj že odšteva dneve do Ljubljanskega maratona. Na vrtu ima hišico za svoje pokale, saj se tekmovanj udeležuje že skoraj 40 let. Življenje jo je iz Kanala ob Soči pripeljalo v Slovenj Gradec, kjer sta bila z možem Milošem zaposlena v tamkajšnji bolnišnici, s štirimi otroki pa preživljala športno in glasbeno obarvan prosti čas. Danes, ko sta že v lepih letih, so dnevi zanju še vedno prekratki, gospa Kazimira poleg teka rada sede tudi za klavir in vodi pevski zbor.
Gospa Alojzija Neštecki, ki jo kličejo kar Slavka, je po upokojitvi odkrila dejavnost, s katero si zdaj, ko živi v DEOS Centru starejših v Notranjih Goricah, z veseljem krajša dneve. Prej ni o svoji umetniški žilici nikoli razmišljala, saj so jo zaposlovale druge reči, s katerimi se ukvarjamo v življenju. V domu se je hitro vključila v dejavnosti, zaposleni pa so ji pripravili prijetno presenečenje, je Luciji Fatur pred pogovorom z gospo Slavko Neštecki povedala direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, Ana Petrič.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Ljudje smo naravnani zato, da nekaj ustvarjamo, da smo v pogonu, da se gibamo, ne samo, da v nekem kotičku ležiš in čakaš neizogibno.« Tako svojo aktivnost v zadnjem letu – sicer prvem letu statusa upokojenke – utemeljuje naša tokratna sogovornica v oddaji Storž. To je Majda Kuzmič, nekdanja učiteljica šivanja in krojenja na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, ki se od poučevanja ni povsem poslovila. Z njo se je v majhni trgovini šivalnih strojev v Mariboru, kjer občasno ustvarja, pogovarjala Nataša Rašl.
Njegovo otroštvo in mladost sta močno zaznamovali italijanska okupacija in druga svetovna vojna, še bolj pa dobrega pol leta, preživetega v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Tega še zdaj vsako leto obišče in se udeleži tamkajšnje spominske slovesnosti. V desetletjih po vojni pa je bilo ime danes 91-letnega Tomaža Vuka povezano predvsem z otroškimi čevlji in znamko Ciciban. V Mirnu pri Novi Gorici je Tomaža Vuka obiskala Andreja Čokl.
Veronika Židanek iz Radomelj pri Domžalah se je že nekaj let pred upokojitvijo začela ukvarjati s slikanjem, česar pa se je ob upokojitvi lotila z vso resnostjo. Prijateljica ji je rekla, da je nanašanje barv oblika meditacije, vendar je kmalu ugotovila, da je slikanje več kot le nanašanje barv, zato potrebuje tudi znanje. Najprej se je vključila v domače likovno društvo. Kasneje se je začela udeleževati tudi likovnih kolonij.
Kako bi lahko na poseben način obudili spomine na otroštvo? Študentje Univerze za tretje življenjsko obdobje so izvedli poseben program, ki povezuje peko kruha, spomine na mleko, kruh in druge spomine v povezavi s Staro Ljubljano, prostorom in arhiktekuro tega dela mesta. Stavbe in prostor so oživeli v pripovedi in v zapisu starejših študentov.
Univerza za tretje življenjsko obdobje se pripravlja na 36. študijsko leto. Ponujajo 60 izobraževalnih programov oz. kar 275 študijskih skupin. Poleg tedenskih srečanj organizirajo tudi različne dejavnosti ob študiju: gledališki in filmski abonma, prostovoljstvo, Enajsto šolo v knjigarni in podobno. Vpis že poteka, podrobnosti pa predstavljamo v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov