Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še poldrugi teden je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava fotografij Naceta Bizilja, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev ter dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri časniku Dnevnik. S kustosinjo Ireno Uršič sta ob razstavi pripravila tudi katalog fotografij z naslovom Pomladni sij. Nace Bizilj je bil namreč s svojim fotografskim aparatom priča skoraj vsem najpomembnejšim dogodkom od srede šestdesetih let preteklega stoletja do prvih let novega. Pred dnevi ga je na njegovem domu na obrobju Ljubljane obiskal Drago Balažič.
Dobra časopisna fotografija je tista, ki pove čimveč informacij o dogodku, dober fotoreporter pa mora veliko vedeti o tistem, kar fotografira, imeti odprte oči, dobro predvideti in včasih imeti tudi kanček sreče
Dobrih 40 let je bil Nace Bizilj kot fotoreporter in urednik fotografije pri ljubljanskem Dnevniku v središču dogajanj, odkar pa je pred desetletjem Muzeju novejše zgodovine podaril zbirko okoli 300.000 negativov fotografij, pa kar nekaj svojega upokojenskega časa posveča brskanju, pregledovanju, razvrščanju in urejanju te zbirke, ki predstavlja vizualiziran pregled zgodovine Slovenije in Slovencev od srede 60-ih let do preloma tisočletja. Nace Bizilj je bil namreč navzoč pri domala vseh pomembnejših dogodkih v tem času, pri obiskih mnogih tujih državnikov, pomembnih notranjepolitičnih dogodkih, velikih športnih prireditvah in uspehih slovenskih športnikov, nastajanju samostojne Slovenije in vojni za Slovenijo. Toda njegov opus obsega tudi na tisoče fotografij dela in življenja t.i. navadnih ljudi, iz podjetij, podeželja, družabnih in kulturnih dogodkov, mnogim pa ostajajo v spominu njegove fotoreportaže iz Latinske Amerike, Azije in Avstralije.
“Če k tem mojim 300 tisoč posnetkom prištejemo še opusa Cigliča in Šelhausa dobimo prikaz zgodovine Slovencev v drugi polovici 20.stoletja in to ne samo politične, ampak tudi širše, saj se na to marsikaj ‘nalepi’.”
Nace Bizilj se je takoj po končani srednji šoli leta 1962 zaposlil v podjetju Foto Slovenija. Istega leta je v Ljubljani posnel obisk sovjetske delegacije, med člani pa tudi kasnejšega voditelja SZ Brežnjeva. Leta 1968 je prešel v Ljubljanski Dnevnik in tam ostal do upokojitve leta 2003.
“Sem privrženec črnobele fotografije, ki sicer ne bo izginila, je bo pa vse manj. Tehnologija je danes zelo napredovala, spremenili so se fotoaparati, formati, obdelava fotografij. Mi iz starejše generacije nimamo pri tem več kaj iskat, razen, če nisi bil poseben ljubitelj tega in nisi sproti spremljal razvoja teh sprememb.”
877 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Še poldrugi teden je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava fotografij Naceta Bizilja, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev ter dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri časniku Dnevnik. S kustosinjo Ireno Uršič sta ob razstavi pripravila tudi katalog fotografij z naslovom Pomladni sij. Nace Bizilj je bil namreč s svojim fotografskim aparatom priča skoraj vsem najpomembnejšim dogodkom od srede šestdesetih let preteklega stoletja do prvih let novega. Pred dnevi ga je na njegovem domu na obrobju Ljubljane obiskal Drago Balažič.
Dobra časopisna fotografija je tista, ki pove čimveč informacij o dogodku, dober fotoreporter pa mora veliko vedeti o tistem, kar fotografira, imeti odprte oči, dobro predvideti in včasih imeti tudi kanček sreče
Dobrih 40 let je bil Nace Bizilj kot fotoreporter in urednik fotografije pri ljubljanskem Dnevniku v središču dogajanj, odkar pa je pred desetletjem Muzeju novejše zgodovine podaril zbirko okoli 300.000 negativov fotografij, pa kar nekaj svojega upokojenskega časa posveča brskanju, pregledovanju, razvrščanju in urejanju te zbirke, ki predstavlja vizualiziran pregled zgodovine Slovenije in Slovencev od srede 60-ih let do preloma tisočletja. Nace Bizilj je bil namreč navzoč pri domala vseh pomembnejših dogodkih v tem času, pri obiskih mnogih tujih državnikov, pomembnih notranjepolitičnih dogodkih, velikih športnih prireditvah in uspehih slovenskih športnikov, nastajanju samostojne Slovenije in vojni za Slovenijo. Toda njegov opus obsega tudi na tisoče fotografij dela in življenja t.i. navadnih ljudi, iz podjetij, podeželja, družabnih in kulturnih dogodkov, mnogim pa ostajajo v spominu njegove fotoreportaže iz Latinske Amerike, Azije in Avstralije.
“Če k tem mojim 300 tisoč posnetkom prištejemo še opusa Cigliča in Šelhausa dobimo prikaz zgodovine Slovencev v drugi polovici 20.stoletja in to ne samo politične, ampak tudi širše, saj se na to marsikaj ‘nalepi’.”
Nace Bizilj se je takoj po končani srednji šoli leta 1962 zaposlil v podjetju Foto Slovenija. Istega leta je v Ljubljani posnel obisk sovjetske delegacije, med člani pa tudi kasnejšega voditelja SZ Brežnjeva. Leta 1968 je prešel v Ljubljanski Dnevnik in tam ostal do upokojitve leta 2003.
“Sem privrženec črnobele fotografije, ki sicer ne bo izginila, je bo pa vse manj. Tehnologija je danes zelo napredovala, spremenili so se fotoaparati, formati, obdelava fotografij. Mi iz starejše generacije nimamo pri tem več kaj iskat, razen, če nisi bil poseben ljubitelj tega in nisi sproti spremljal razvoja teh sprememb.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Dana Kugler Petrovič je profesorica slovenskega jezika. Za študij jo je v gimnaziji navdušil profesor France Kobler. Najlepša so bila zanjo študentska leta na ljubljanski univerzi, ki se jih rada spominja. Njena umska kondicija je še vedno odlična. S pravnukom igrata šah, ki se ga je naučila že v otroštvu. Na mizi pa ima tudi križanke, igre spomina in karte za briškolo.
Gospa Ljuba Novak pravi, da se je rodila za najplemenitejši, najlepši, pa tudi težek poklic, ki pa je pravzaprav poslanstvo. Pot jo je namreč vodila od učiteljice do pomočnice ravnateljev in nazadnje ravnateljice na OŠ Polje v Ljubljani. Delo z otroki jo je razveseljevalo že od malega, odraščala je namreč z bratom in mlajšo sestro. Zdaj je upokojena, a termin “upokojitev” nekako ni v njenem besedišču. Že vrsto let jo namreč spremlja tudi telovadba, ne skrbi le zase, pač pa vodi telovadbo za svoje “babe”, kot jim rada reče. Med njimi se je spletla trdna vez, ki je več kot le druženje ob redni rekreaciji. A to je le del življenja naše današnje sogovornice, ki sta jo sicer razveseljevala tudi pevski zbor in folklorna skupina, kar 18 let pa je bila svetovalka na zaupnem telefonu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Jasna Müller svoj 90. rojstni dan praznuje v istem letu kot nacionalni radio, ki jo spremlja že od otroštva, saj je bil njen oče član prve radijske igralske skupine. Svoje poklicno življenje je gospa Müller posvetila medicini in anesteziologiji. Prosti čas pa smučanju in planinarjenju. Po upokojitvi se je začela ukvarjati s slikanjem. Prepričana je namreč, da mora človek ob upokojitvi razpeti krila.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Franc Slavko Miklavčič je po poklicu mizar, v pokoju pa je že 25 let. Zadnjih sedem let živi v Domu starejših občanov Grosuplje, v katerem se počuti zelo dobro. S ponosom pripoveduje o svojih vnukih, ker pa ga aparat za kisik nekoliko omejuje pri gibanju, je pred časom odkril zanimivo dejavnost, s katero si krajša čas – barva pobarvanke.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pred vrati je 18. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo zasedel prostor Cankarjevega doma v Ljubljani od 1. do 3. oktobra 2018. Številne vsebine, predavanja, okrogle mize in nastopi bodo ponovno privabili generacijo starejših, ki se bo pomešala z najmlajšimi in tako tudi letos ne bo izostal pridih medgeneracijskega sodelovanja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Medgeneracijsko društvo za samopomoč Tromostovje iz Ljubljane deluje od januarja 2014 in združuje več generacij skozi program Skupine starih ljudi za samopomoč. Gre za pogovorno skupino, izbirajo pa teme, ki so jim skupne. Ena največjih socialnih stisk starejšega človeka je osamljenost, v skupini pa se stkejo medsebojni odnosi in povezanost. Program pomeni socialno inovacijo in je kot tak edinstven v Evropi.
Že vse od leta 1984 Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje izobražuje in združuje generacijo v pokoju. Tokrat predstavljamo program v Domžalah, Škofji Loki, Ilirski Bistrici in Ljubljani. Novo študijsko leto se bo začelo oktobra, nekatere študijske skupine so nove, marsikje je še dovolj prostora.
Gospa Urška Vreček je ljubiteljica telovadbe, plesa in motorjev – z manjšim se vozi po opravkih v mestu. Sicer po poklicu krojačica je zdaj že 17 let v pokoju, vendar pravi, da je bilo njeno delo vedno tudi njen hobi, zato z veseljem še marsikaj zašije. Sedmo leto redno prihaja v Center dnevnih aktivnosti na Gosposvetski cesti v Ljubljani, kjer s kolegico vodita ciganske in orientalske plese, že 45 let je namestnica vodje pri telovadbi za dušo in telo, kot rečejo, 12 let pa vodi tudi jogo in pilates. Optimistična in nasmejana pravi, da ji časa vedno primanjkuje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Veliko starejših pri nas živi v hišah, ki so zanje prevelike, ali pa v stanovanjih, ki so v višjih nadstropjih ali pa niso prilagojena za njihovo bivanje. Skupnostne oblike bivanja, v katerih ima starejši svojo sobo, s sostanovalci pa si deli skupne prostore, kopalnico, kuhinjo, delavnico, kolesarnico, pralnico, so pri nas manj uveljavljene. Zaenkrat imamo skupnostno obliko bivanja starejših le v Davči, pa še ta je zrasla iz zasebne pobude. Zakaj se pri nas še ne razvijajo oblike sobivanja starejših v okviru domov za starejše in stanovanjskega sklada ter kakšna je njihova prihodnost? O tem z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Francka Mulej iz Radovljice je več kot tri desetletja živela na Hrvaškem, kjer se je ukvarjala tudi s turizmom. Zanimiva je njena pripoved, da je s prodajo čebule, vsako leto je namreč pridelala okrog deset ton čebule, uspela zgraditi hišo. Zdaj živi v domu starejših v Radovljici, v katerem je zelo dejavna, saj je predsednica sveta stanovalcev, na katerega lahko starejši naslavljajo svoje pripombe in težave.
Gospod Tomislav Tomič je v Sloveniji od leta 1959. Izhaja iz trgovske družine, v Ljubljani pa se je zaposlil v carinski službi in končal višjo in visoko šolo za zunanjo trgovino. S sorodniki ima še vedno stike, kmalu pa bo 2 leti, odkar je prišel v Dom starejših občanov v Grosuplju. Pri svojih 84-ih letih ostaja aktiven, rad se spominja vseh lepih preteklih let, ki jih je preživel s svojo družino, veliko pa razmišlja tudi o tretjem življenjskem obdobju. Po spletu okoliščin odločitev za odhod v Dom ni bila težka.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov