Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.
V Sloveniji še vedno veliko mladih ostaja pri starših
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja mnogo izzivov in zastavlja mnogo vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? Lucija Fatur se je o rešitvah pogovarjala z Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in Jožetom Dularjem iz Centra medgeneracijskih kooperativ.
Anja Fortuna: “Slovenija je preveč centralizirana in ima izredno slabo urejen javni prevoz, zato tudi tisti mladi, ki si svoje delovno mesto oz. življenje želijo ustvariti na podeželju, imajo problem zaradi drage gradnje in zbirokratiziranih postopkov. Statistično gledano so plače na podeželju nižje kot v mestih, zato je tudi dostop do posojil težji. Stanovanjski objekti, ki na podeželju že obstajajo, pa so v večini primerov potrebni temeljite obnove, kar prav tako predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Tukaj je še velik obseg prekarnega dela med mladimi.
Jože Dular: Način življenja se je spremenil, generacije se osamosvajajo, zato vsaka generacija živi po svoje. Starejši živijo v prevelikih hišah, osamljeni, kar vpliva na zdravje in pogostnost hospitalizacije. Mi vidimo rešitev v medgeneracijskih naseljih. Tako bi lahko generacije spet med seboj sodelovale, čeprav bi bile prostorsko ločene.
Da bi prišlo do realizacije medgeneracijskih naselij, se mora aktivirati država z zakonodajo in politikami, ki bodo to spodbujale, meni Anja Fortuna. Jože Dular dodaja, da je stanovanjski fond v Sloveniji eden največjih v Evropi, žal pa je razdrobljen in rigiden. Starejši se težko ločijo od prevelikih hiš, te pa pogosto tudi za mlade niso primerne takšne, kot so.
Jože Dular: Svoj prostor bomo poskusili najti v stanovanjskem zakonu.
Anja Fortuna: Starejši so čustveno navezani na svoje nepremičnine in potrebujejo neko zagotovilo, da bo vse v redu, če se bodo odločili za spremembo. Potrebujemo tretji člen, ki bo uredil papirologijo in deloval kot garant.
Iniciativo bi lahko prevzela organizacijska oblika zadruge, ki bi opravila vse, česar ljudje sami ne bi zmogli. Zadruga bi lahko prevzela zgradbo in jo dala v najem drugim ter prevzela vse tehnične, pravne in druge zadeve. S tem bi bistveno povečali mobilnost med generacijami glede izrabe stanovanjskega fonda.
Predstavili so tudi načrt medgeneracijskega naselja v Škofljici kot pilotni projekt, pri katerem smo upoštevali izkušnje iz skandinavskih držav, še zlasti Finske, kjer so s podobnimi projekti prvi začeli. K sodelovanju so povabili študente arhitekture in njihovimi profesorji, ki so pripravili tri variante takega naselja, ki bodo lahko služile kot vzorec za druge podobne projekte.
Jože Dular: “Glavni problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev zemljišča. Na strani občin ne vidimo prevelikega veselja.”
Anja Fortuna: “Mislim, da bomo hitro našli dovolj ljudi, ki bi želeli bivati v taki skupnosti. Pomembno je, da imajo ljudje različne možnosti bivanja in da lahko izberejo. Financiranje takih projektov je naloga države in lokalnih skupnosti.”
877 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.
V Sloveniji še vedno veliko mladih ostaja pri starših
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja mnogo izzivov in zastavlja mnogo vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? Lucija Fatur se je o rešitvah pogovarjala z Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in Jožetom Dularjem iz Centra medgeneracijskih kooperativ.
Anja Fortuna: “Slovenija je preveč centralizirana in ima izredno slabo urejen javni prevoz, zato tudi tisti mladi, ki si svoje delovno mesto oz. življenje želijo ustvariti na podeželju, imajo problem zaradi drage gradnje in zbirokratiziranih postopkov. Statistično gledano so plače na podeželju nižje kot v mestih, zato je tudi dostop do posojil težji. Stanovanjski objekti, ki na podeželju že obstajajo, pa so v večini primerov potrebni temeljite obnove, kar prav tako predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Tukaj je še velik obseg prekarnega dela med mladimi.
Jože Dular: Način življenja se je spremenil, generacije se osamosvajajo, zato vsaka generacija živi po svoje. Starejši živijo v prevelikih hišah, osamljeni, kar vpliva na zdravje in pogostnost hospitalizacije. Mi vidimo rešitev v medgeneracijskih naseljih. Tako bi lahko generacije spet med seboj sodelovale, čeprav bi bile prostorsko ločene.
Da bi prišlo do realizacije medgeneracijskih naselij, se mora aktivirati država z zakonodajo in politikami, ki bodo to spodbujale, meni Anja Fortuna. Jože Dular dodaja, da je stanovanjski fond v Sloveniji eden največjih v Evropi, žal pa je razdrobljen in rigiden. Starejši se težko ločijo od prevelikih hiš, te pa pogosto tudi za mlade niso primerne takšne, kot so.
Jože Dular: Svoj prostor bomo poskusili najti v stanovanjskem zakonu.
Anja Fortuna: Starejši so čustveno navezani na svoje nepremičnine in potrebujejo neko zagotovilo, da bo vse v redu, če se bodo odločili za spremembo. Potrebujemo tretji člen, ki bo uredil papirologijo in deloval kot garant.
Iniciativo bi lahko prevzela organizacijska oblika zadruge, ki bi opravila vse, česar ljudje sami ne bi zmogli. Zadruga bi lahko prevzela zgradbo in jo dala v najem drugim ter prevzela vse tehnične, pravne in druge zadeve. S tem bi bistveno povečali mobilnost med generacijami glede izrabe stanovanjskega fonda.
Predstavili so tudi načrt medgeneracijskega naselja v Škofljici kot pilotni projekt, pri katerem smo upoštevali izkušnje iz skandinavskih držav, še zlasti Finske, kjer so s podobnimi projekti prvi začeli. K sodelovanju so povabili študente arhitekture in njihovimi profesorji, ki so pripravili tri variante takega naselja, ki bodo lahko služile kot vzorec za druge podobne projekte.
Jože Dular: “Glavni problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev zemljišča. Na strani občin ne vidimo prevelikega veselja.”
Anja Fortuna: “Mislim, da bomo hitro našli dovolj ljudi, ki bi želeli bivati v taki skupnosti. Pomembno je, da imajo ljudje različne možnosti bivanja in da lahko izberejo. Financiranje takih projektov je naloga države in lokalnih skupnosti.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Svoje življenje je posvetil šolstvu. Potem ko je končal učiteljišče v Mariboru, se je kot učitelj tehničnega pouka zaposlil v Mavčičah. Petnajst let je bil ravnatelj Osnovne šole Križe pri Tržiču. Naklonjen je bil spremembam, saj so na šoli leta 1976, kot ena redkih šol na Gorenjskem, uvedli celodnevno šolo. Svojo ljubezen do pedagoškega dela sta z ženo prenesla tudi na svoje potomce, saj sta se obe hčerki odločili za učiteljski poklic.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, danes pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. Ravno jutri bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je letošnji Miklošičev nagrajenec v občini Ljutomer, glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Po upokojitvi se je začela ukvarjati z oblikovanjem kamna in je članica dolenjskega društva ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Pred upokojitvijo je bila na nacionalnem radiu mojstrica zvoka. Ob lanski 90-letnici Radia Slovenija se je s svojim umetniškim delom, ki stoji v avli radia, poklonila ustvarjalkam in ustvarjalcem zvoka, glasbe in besede. Gabrijela Čepič, ki bo čez mesec dopolnila 80 let, bo o svojem življenju pred in po upokojitvi pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem.
Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja; sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič, stroge učiteljice, ki je z zapiranjem v razred kaznovala vse učence, razen ravnateljevih, priprave in ocenjevanja bržol in poročnega darila svojega moža iz leta 1933. Ker bo gospa Kavčič julija dopolnila 105 let, bo v oddaji Storž razkrila tudi svoje življenjsko vodilo.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v celjskem gledališču, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih in v radijskih igrah. Čeprav ne igra več, še vedno rad zahaja v gledališče kot gledalec, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Prostor je skupna dobrina. Na žalost ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri,« je prepričan upokojeni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Janez Marušič. Kljub temu, da je upokojen, poskuša spremljati vse, kar se dogaja okrog njega. Še posebej področje urejanja prostora, do katerega smo, tako pravi prof. Marušič, lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni. Profesor Marušič je doma iz Solkana pri Novi Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, kljub temu, da živi v Ljubljani. Leta 2011 je dobil nagrado za življenjsko delo stanovskega društva krajinskih arhitektov. V pogovoru za oddajo Storž pa ni bil samo kritičen do našega odnosa do prostora, na primer gradnje lakirnice v Hočah, ampak se je spomnil tudi na mladost v Solkanu in na Sočo, ki jo ima še vedno globoko v srcu, pa na čas študija agronomije, ki je bil ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, in na obdobje pred podiplomskim študijem krajinske arhitekture, ko je bil zaposlen na komunali v Novi Gorici, kjer se je ukvarjal z urejanjem javnega zelenja v mestu.
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.
“Dober alpinist si lahko hitro, težko pa postaneš star alpinist,” pravi Dušan Kukovec, ki bo čez nekaj dni dopolnil 90 let. Mnogo je stvari, ki so ga razveseljevale v življenju, a od vsega najbolj nosi v srcu gore, alpinizem. Z Janezom Resnikom sta bila prva Jugoslovana, ki sta preplezala severno steno Eigerja. Poleg tega je bil Dušan Kukovec tudi gorski reševalec in inštruktor GRS. Udeležil se je številnih alpinističnih odprav, razveseljevalo pa ga je tudi jadranje in kajakaške poti po rekah.
Neveljaven email naslov