Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.
V Sloveniji še vedno veliko mladih ostaja pri starših
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja mnogo izzivov in zastavlja mnogo vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? Lucija Fatur se je o rešitvah pogovarjala z Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in Jožetom Dularjem iz Centra medgeneracijskih kooperativ.
Anja Fortuna: “Slovenija je preveč centralizirana in ima izredno slabo urejen javni prevoz, zato tudi tisti mladi, ki si svoje delovno mesto oz. življenje želijo ustvariti na podeželju, imajo problem zaradi drage gradnje in zbirokratiziranih postopkov. Statistično gledano so plače na podeželju nižje kot v mestih, zato je tudi dostop do posojil težji. Stanovanjski objekti, ki na podeželju že obstajajo, pa so v večini primerov potrebni temeljite obnove, kar prav tako predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Tukaj je še velik obseg prekarnega dela med mladimi.
Jože Dular: Način življenja se je spremenil, generacije se osamosvajajo, zato vsaka generacija živi po svoje. Starejši živijo v prevelikih hišah, osamljeni, kar vpliva na zdravje in pogostnost hospitalizacije. Mi vidimo rešitev v medgeneracijskih naseljih. Tako bi lahko generacije spet med seboj sodelovale, čeprav bi bile prostorsko ločene.
Da bi prišlo do realizacije medgeneracijskih naselij, se mora aktivirati država z zakonodajo in politikami, ki bodo to spodbujale, meni Anja Fortuna. Jože Dular dodaja, da je stanovanjski fond v Sloveniji eden največjih v Evropi, žal pa je razdrobljen in rigiden. Starejši se težko ločijo od prevelikih hiš, te pa pogosto tudi za mlade niso primerne takšne, kot so.
Jože Dular: Svoj prostor bomo poskusili najti v stanovanjskem zakonu.
Anja Fortuna: Starejši so čustveno navezani na svoje nepremičnine in potrebujejo neko zagotovilo, da bo vse v redu, če se bodo odločili za spremembo. Potrebujemo tretji člen, ki bo uredil papirologijo in deloval kot garant.
Iniciativo bi lahko prevzela organizacijska oblika zadruge, ki bi opravila vse, česar ljudje sami ne bi zmogli. Zadruga bi lahko prevzela zgradbo in jo dala v najem drugim ter prevzela vse tehnične, pravne in druge zadeve. S tem bi bistveno povečali mobilnost med generacijami glede izrabe stanovanjskega fonda.
Predstavili so tudi načrt medgeneracijskega naselja v Škofljici kot pilotni projekt, pri katerem smo upoštevali izkušnje iz skandinavskih držav, še zlasti Finske, kjer so s podobnimi projekti prvi začeli. K sodelovanju so povabili študente arhitekture in njihovimi profesorji, ki so pripravili tri variante takega naselja, ki bodo lahko služile kot vzorec za druge podobne projekte.
Jože Dular: “Glavni problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev zemljišča. Na strani občin ne vidimo prevelikega veselja.”
Anja Fortuna: “Mislim, da bomo hitro našli dovolj ljudi, ki bi želeli bivati v taki skupnosti. Pomembno je, da imajo ljudje različne možnosti bivanja in da lahko izberejo. Financiranje takih projektov je naloga države in lokalnih skupnosti.”
878 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.
V Sloveniji še vedno veliko mladih ostaja pri starših
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja mnogo izzivov in zastavlja mnogo vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? Lucija Fatur se je o rešitvah pogovarjala z Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in Jožetom Dularjem iz Centra medgeneracijskih kooperativ.
Anja Fortuna: “Slovenija je preveč centralizirana in ima izredno slabo urejen javni prevoz, zato tudi tisti mladi, ki si svoje delovno mesto oz. življenje želijo ustvariti na podeželju, imajo problem zaradi drage gradnje in zbirokratiziranih postopkov. Statistično gledano so plače na podeželju nižje kot v mestih, zato je tudi dostop do posojil težji. Stanovanjski objekti, ki na podeželju že obstajajo, pa so v večini primerov potrebni temeljite obnove, kar prav tako predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Tukaj je še velik obseg prekarnega dela med mladimi.
Jože Dular: Način življenja se je spremenil, generacije se osamosvajajo, zato vsaka generacija živi po svoje. Starejši živijo v prevelikih hišah, osamljeni, kar vpliva na zdravje in pogostnost hospitalizacije. Mi vidimo rešitev v medgeneracijskih naseljih. Tako bi lahko generacije spet med seboj sodelovale, čeprav bi bile prostorsko ločene.
Da bi prišlo do realizacije medgeneracijskih naselij, se mora aktivirati država z zakonodajo in politikami, ki bodo to spodbujale, meni Anja Fortuna. Jože Dular dodaja, da je stanovanjski fond v Sloveniji eden največjih v Evropi, žal pa je razdrobljen in rigiden. Starejši se težko ločijo od prevelikih hiš, te pa pogosto tudi za mlade niso primerne takšne, kot so.
Jože Dular: Svoj prostor bomo poskusili najti v stanovanjskem zakonu.
Anja Fortuna: Starejši so čustveno navezani na svoje nepremičnine in potrebujejo neko zagotovilo, da bo vse v redu, če se bodo odločili za spremembo. Potrebujemo tretji člen, ki bo uredil papirologijo in deloval kot garant.
Iniciativo bi lahko prevzela organizacijska oblika zadruge, ki bi opravila vse, česar ljudje sami ne bi zmogli. Zadruga bi lahko prevzela zgradbo in jo dala v najem drugim ter prevzela vse tehnične, pravne in druge zadeve. S tem bi bistveno povečali mobilnost med generacijami glede izrabe stanovanjskega fonda.
Predstavili so tudi načrt medgeneracijskega naselja v Škofljici kot pilotni projekt, pri katerem smo upoštevali izkušnje iz skandinavskih držav, še zlasti Finske, kjer so s podobnimi projekti prvi začeli. K sodelovanju so povabili študente arhitekture in njihovimi profesorji, ki so pripravili tri variante takega naselja, ki bodo lahko služile kot vzorec za druge podobne projekte.
Jože Dular: “Glavni problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev zemljišča. Na strani občin ne vidimo prevelikega veselja.”
Anja Fortuna: “Mislim, da bomo hitro našli dovolj ljudi, ki bi želeli bivati v taki skupnosti. Pomembno je, da imajo ljudje različne možnosti bivanja in da lahko izberejo. Financiranje takih projektov je naloga države in lokalnih skupnosti.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tržičan Jože Gros je spomladi praznoval 90. rojstni dan. Pred kratkim je izšla tudi knjiga njegovih spominov Življenje tržiškega čevljarja. Nekaj drobcev iz svojega bogatega življenja in recept za dolgo življenje je opisal v oddaji Storž
Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota – vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Tudi Slovenec Vojko Gantar iz Idrije.
Tokratnega sogovornika oddaje Storž smo poiskali na skrajnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji. Že vse življenje se ukvarja z vinogradništvom, kar glede na njegovo lokacijo bivanja seveda ni čudno. Severina Gašparina, ki ga ljudje bolje poznajo kot Borisa in ki ga lahko vidite tudi na reklamnih panojih za tamkajšnjo vinsko klet, je v vasi Neblo v Goriških Brdih obiskala Andreja Čokl.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Je specialistka gerontologije, socialna delavka, profesorica likovne umetnosti in slikarka. V svojem življenju se je znašla tudi v labirintu, v katerem je iskala najboljše možnosti bivanja in pomoči za mamo, ki je zbolela za demenco. Bila je kritična do sistemske ureditve pomoči za osebe z demenco, vendar ni obsedela križem rok, ampak je zasnovala program RESje, ki je z različnimi oblikami pomoči podpora bolnikom z demenco in njihovim svojcem. Napisala je več priročnikov. Njena zadnja knjiga je dopolnjena izdaja razprodane osebne pripovedi z naslovom Demenca, moja učiteljica.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Anton Žibert prihaja iz Zavratca pri Sevnici. Mladostna leta je preživel v gimnastični telovadnici, delovno dobo preživel v Nemčiji, v tretjem življenskem obdobju pa je našel novo veselje, za marsiokoga precej nenavadno – ukvarja se namreč z bodybuildingom. Prav zdaj se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo 16. junija v Brežicah. O svojem življenju, ljubezni do gibanja, težkem obdobju po smrti žene, o treningih in življenju po vrnitvi iz Nemčije pripoveduje v tokratni oddaji.
Prof. dr. Vjekoslav Simčič, dr. vet. med., je svoje življenje posvetil psom in mačkam, saj se je kot eden prvih veterinarjev pri nas začel ukvarjati izključno z zdravljenjem le-teh. Na Veterinarski fakulteti se je zaposlil leta 1960 in kmalu prepoznal potrebo po ožjih usmeritvah veterinarske stroke. Dolga leta je bil tudi predstojnik Klinike za mesojede na veterinarski fakulteti in predsednik Kluba ljubiteljev psov jamarjev. Je velik ljubitelj jazbečarjev.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek "Moravška Mara". 86-letna Mara Vilar, ki jo je obiskala Andreja Čokl, je širni Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, tudi v oddaji Storž ob 10.30 na Prvem boste slišali tako pesmi kot šale.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Prof. dr. Ljubu Marionu, dr. dent. med., je Zdravniška zbornica podelila Hipokratovo priznanje za izjemne dosežke, s katerimi je prispeval k ugledu slovenskega zdravstva in zobozdravstva. Za svoje izjemno aktivno in zavzeto delo na mnogih področjih je dobil tudi druga priznanja, Lavričevo priznanje Medicinske fakultete in Puhovo priznanje Republike Slovenije za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso za oblikovanje estetskih cirkonijevih zatičkov.
Gospa ZORA BRIC živi v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. na življenje v Domu se je hitro navadila, saj se zaveda vseh pozitivnih plati, ki jih dom ponuja stanovalcem. Kljub bolezni ostaja optimistična in pozitivna in prav to ji olajša vsakdan. “S preteklostjo se ne smemo obremenjevati, saj je ne moremo spremeniti,” pravi. “Živeti moramo za danes.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov