Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4625 epizod
4625 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.
Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj; Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin; Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.
Katastrofalni požar na Krasu je prisilil pristojne k pospešenemu odločanju o nakupu dodatnih letal ali helikopterjev za gašenje iz zraka. A kako ob tem uskladiti vse interese različnih služb, ki so odvisne predvsem od helikopterske pomoči? Je država sposobna kupiti in vzdrževati gasilska letala? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovila situacija, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem v reprizi pogovora voditelja Jureta k Čokla s predstavniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter pristojnih ministrstev. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo; Gregor Dolinar, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Za nekaj več kot 194 tisoč učencev in približno 79 tisoč dijakov se začenja novo šolsko leto. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikoronske ukrepe so nadomestila priporočila stroke. Pouk se začenja brez omejitev in z željo, da bi ostalo tako, pa tudi, da bi po dveh letih, zaznamovanih s covidom, odločevalci znova začeli reševati druge probleme vzgoje in izobraževanja. Skrbita predvsem velik kadrovski primanjkljaj in psihosocialne posledice epidemije pri šolarjih. O tem na prvi šolski dan v Studiu ob 17-ih z Juretom Čepinom.
Slovensko javnost znova pretresajo izpovedi, pričevanja in številne hude obtožbe o spolnem nasilju. Aktualna afera v kulturniški sceni pa nikakor ni osamljen primer. Spolno nasilje je obsežno, dogaja se v vseh družbenih sferah, tako žrtve kot priče pa mnogokrat molčijo. O tem, zakaj je tako, kako opolnomočiti in zaščititi žrtve, kako prekiniti molk in ustaviti družbeno toleranco do spolnega nasilja, voditeljica Tita Mayer s sogovorniki. Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo; Neža Miklič iz Generalne policijske uprave; Nika Kovač iz Inštituta 8.marec; gledališka igralka Iva Babič; duhovnik Janez Cerar.
Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar; dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga gostita Slovenija in Poljska, se je začelo. Gre za enega od najbolj pomembnih mednarodnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah tekmuje 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Katere turistične in športnorazvojne možnosti se odpirajo s tem? Kaj lahko pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih merilih bomo presojali, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Anjo Hlača Ferjančič.
Po vsej Evropi so odmevala svarila o koncu izobilja in desetletju mrzlih zim, ki grozijo zaradi energetske krize. Prvi domači ukrepi za blažitev posledic so sprejeti, znižanju DDV-ja se v parlamentu te dni ni nihče upiral, težje bo, ko bo v proračunu zmanjkalo denarja. Sprašujemo se tudi o krizi preskrbe s hrano - jo bo preprečil nov strateški načrt kmetijske politike? Vlada je po sestanku z ravnatelji napovedala normalizacijo življenja v šolah, zaradi izgub v bolnišnicah pa je razglasila izredne razmere v zdravstvu in prvega moža ljubljanskega UKC pozvala k odstopu. Kaj je v ozadju? Med zunanjepolitičnimi temami o brezupnega pol leta ruske agresije v Ukrajini. Kritični pregled tedna z Majo Derčar.
Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti. O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.
Minilo je pol leta vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela 24. februarja z uradno razglašenim namenom »demilitarizacije in denacifikacije«. Ta največja agresija na samostojno državo na stari celini po drugi svetovni vojni je spremenila svetovno politiko in zaostrila odnose med Vzhodom in Zahodom bolj, kot je bilo značilno za obdobje hladne vojne. Rusija je zasedla petino, po nekaterih ocenah pa kar četrtino ukrajinskega ozemlja. Nedopustna agresija je z domov pregnala 13 milijonov ukrajinskih državljanov. O motivih vojne, njenih posledicah in perspektivi miru naš komentator Miha Lampreht s sogovorniki; to bodo dr. Marija Sotnikova Štravs, prevajalka, raziskovalka jezikovne politike in slovanskih jezikov, dr. Denis Mancevič, analitik in nekdanji diplomat, publicist Branko Soban ter dopisniki Vlasta Jeseničnik, dr. Andrej Stopar in Igor Jurič.
Javna razprava o najnovejših davčnih spremembah je končana. Vprašanj, predlogov in kritik je veliko. Jih bo vlada upoštevala? Bodo davčne spremembe v času zaostrovanja gospodarskih razmer še dodatno oslabile slovensko gospodarstvo? Se bo zaradi njihove uvedbe res izboljšal naš javnofinančni položaj, kot obljublja vlada? Kdaj lahko pričakujemo širšo in celovito davčno reformo in ali bo ta vključevala tudi nepremičninski davek? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Pogovarjali smo se z Ladislavom Rožičem iz ZSSS in profesorjem Dušanom Mramorjem z Ekonomske fakultete, gostje v studiu pa bodo: Tilen Božič, Državni sekretar na Ministrstvu za finance; Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija; Karel Lipnik, analitik in komentator Dela.
Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb - letos je to suša, uničujejo kmetijske pridelke. Ena najbolj učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe je ohranjanje biotske pestrosti. Kako jo ohranjati v kmetijski krajini in hkrati kmetom omogočati razvoj in konkurenčnost? Prehranska varnost v razmerah globalne cenovno tržne nestabilnosti namreč znova postaja vse bolj pomembna. O tem, kako se bo teh izzivov lotila prihodnja kmetijska politika, neposredno s kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki v terenskem studiu in v posnetem pogovoru z raziskovalko okoljske ekonomike Tanjo Šumrada. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; ddr. Ana Vovk, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja.
Draginjo zaradi energetske krize bomo pri nas blažili z nepovratno pomočjo tako podjetjem kot socialno ogroženim gospodinjstvom. Kako bo potekalo razdeljevanje okoli 80 milijonov evrov pomoči, kdo bo do nje upravičen, koliko in kakšni so odzivi? Kako bo ukrepala Nemčija, ki bo najbolj občutila vojno v Ukrajini? Ali ustavitev gospodarske rasti že občutijo slovenski izvozniki? Negotovo v prihodnost zrejo tudi kmetje. Katastrofalna suša je uničila vso krmo, ni je niti v tujini in nekateri kmetje že prodajajo živino, ker je ne bodo mogli nahraniti. V kritičnem pregledu s Katjo Arhar tudi o epidemičnih ukrepih, ki jih predlaga stroka in filmskem festivalu v Sarajevu.
Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.
Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Katastrofalni požari, najhujši doslej, silijo pristojne v razmišljanje o nakupu dodatnih zračnih plovil. A kako rešiti enigmo prioritet, zakonodaje in potreb vseh služb, ki so močno odvisne od predvsem helikopterske pomoči? Je naša država sposobna kupiti in vzdrževati gasilsko letalo? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovilo dejstvo, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem tem s pripadniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter ministrstvoma za obrambo in zdravje v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom K. Čoklom. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na MORS; Gregor Dolinar, predsednik GRZS; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol, reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.
Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Neveljaven email naslov