Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.
Pogovor z Mojco Menart ob 50-letnici Založbe kakovostnih programov (ZKP) RTV Slovenija
Založba kaset in plošč RTV Slovenija je bila ustanovljena leta 1970. A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, ni najlažje odgovoriti, pove Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija:
"Ker ni bilo enotnih kataloških številk, ampak so bile nekako po zvrsteh. Oznaka 001/70 je bila tako izdaja Slovenskega okteta. Hkrati Z1/70 (kot zabavna glasba) Plesni orkester RTV Ljubljana z Jožetom Privškom in NZ1/70, se pravi narodnozabavni ansambli, Ansambel Borisa Kovačiča Leži vasica za goro."
V osemdesetih, v obdobju največjega razcveta založniške dejavnosti, je bila ZKP izjemno velika založba. Takrat je imela kar 67 zaposlenih, največ v svoji zgodovini. Danes zaposluje pet ljudi. Takrat so izdajali tudi veliko komercialnih vsebin srbskih, bosanskih in hrvaških zabavnih pevcev.
"Naklade so bile tudi po 300.000. V proizvodnji na Trubarjevi, kjer je bila ta veriga kaset, so izdelali milijon kaset na leto. S temi dobički so nato financirali povsem nekomercialne izdaje – tiste pomembne, ki so danes naša kulturna dediščina."
Leta 2008 so se dokončno poslovili od strojev za njihovo razmnoževanje, potem se je bilo treba pa spopasti še s spremembo imena.
"Priznam, da sem navdih dobila pri DZS-ju, nekdanji Državni založbi Slovenije. Tako kot so tam DZS začeli razlagati kot Drzne znanilce sprememb, sem jaz razmišljala o tem ZKP-ju in sem si rekla: "Seveda, Založba kakovostnih programov! Danes in od nekdaj delamo kakovostne stvari." Dejansko pa zdaj predvsem kratico uporabljamo."
Sicer pa ZKP med drugim skrbi za nišne oz. nekomercialne projekte, ki sicer ne bi vzdržali tržne logike. "So pa tudi izdaje s tržno vrednostjo, ki pokrijejo tiste za komercialni trg manj zanimive, v recimo 200, 300 izvodih. Manj kot toliko ne gre," še pojasnjuje Mojca Menart.
201 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.
Pogovor z Mojco Menart ob 50-letnici Založbe kakovostnih programov (ZKP) RTV Slovenija
Založba kaset in plošč RTV Slovenija je bila ustanovljena leta 1970. A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, ni najlažje odgovoriti, pove Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija:
"Ker ni bilo enotnih kataloških številk, ampak so bile nekako po zvrsteh. Oznaka 001/70 je bila tako izdaja Slovenskega okteta. Hkrati Z1/70 (kot zabavna glasba) Plesni orkester RTV Ljubljana z Jožetom Privškom in NZ1/70, se pravi narodnozabavni ansambli, Ansambel Borisa Kovačiča Leži vasica za goro."
V osemdesetih, v obdobju največjega razcveta založniške dejavnosti, je bila ZKP izjemno velika založba. Takrat je imela kar 67 zaposlenih, največ v svoji zgodovini. Danes zaposluje pet ljudi. Takrat so izdajali tudi veliko komercialnih vsebin srbskih, bosanskih in hrvaških zabavnih pevcev.
"Naklade so bile tudi po 300.000. V proizvodnji na Trubarjevi, kjer je bila ta veriga kaset, so izdelali milijon kaset na leto. S temi dobički so nato financirali povsem nekomercialne izdaje – tiste pomembne, ki so danes naša kulturna dediščina."
Leta 2008 so se dokončno poslovili od strojev za njihovo razmnoževanje, potem se je bilo treba pa spopasti še s spremembo imena.
"Priznam, da sem navdih dobila pri DZS-ju, nekdanji Državni založbi Slovenije. Tako kot so tam DZS začeli razlagati kot Drzne znanilce sprememb, sem jaz razmišljala o tem ZKP-ju in sem si rekla: "Seveda, Založba kakovostnih programov! Danes in od nekdaj delamo kakovostne stvari." Dejansko pa zdaj predvsem kratico uporabljamo."
Sicer pa ZKP med drugim skrbi za nišne oz. nekomercialne projekte, ki sicer ne bi vzdržali tržne logike. "So pa tudi izdaje s tržno vrednostjo, ki pokrijejo tiste za komercialni trg manj zanimive, v recimo 200, 300 izvodih. Manj kot toliko ne gre," še pojasnjuje Mojca Menart.
Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!
Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija.
Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.
Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.
Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao!
So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.
V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.
Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!
Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.
Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.
17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.
27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart
Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.
Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.
1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.
Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.
V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.
Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!
Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!
Neveljaven email naslov