Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.
Pogovor z Mojco Menart ob 50-letnici Založbe kakovostnih programov (ZKP) RTV Slovenija
Založba kaset in plošč RTV Slovenija je bila ustanovljena leta 1970. A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, ni najlažje odgovoriti, pove Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija:
"Ker ni bilo enotnih kataloških številk, ampak so bile nekako po zvrsteh. Oznaka 001/70 je bila tako izdaja Slovenskega okteta. Hkrati Z1/70 (kot zabavna glasba) Plesni orkester RTV Ljubljana z Jožetom Privškom in NZ1/70, se pravi narodnozabavni ansambli, Ansambel Borisa Kovačiča Leži vasica za goro."
V osemdesetih, v obdobju največjega razcveta založniške dejavnosti, je bila ZKP izjemno velika založba. Takrat je imela kar 67 zaposlenih, največ v svoji zgodovini. Danes zaposluje pet ljudi. Takrat so izdajali tudi veliko komercialnih vsebin srbskih, bosanskih in hrvaških zabavnih pevcev.
"Naklade so bile tudi po 300.000. V proizvodnji na Trubarjevi, kjer je bila ta veriga kaset, so izdelali milijon kaset na leto. S temi dobički so nato financirali povsem nekomercialne izdaje – tiste pomembne, ki so danes naša kulturna dediščina."
Leta 2008 so se dokončno poslovili od strojev za njihovo razmnoževanje, potem se je bilo treba pa spopasti še s spremembo imena.
"Priznam, da sem navdih dobila pri DZS-ju, nekdanji Državni založbi Slovenije. Tako kot so tam DZS začeli razlagati kot Drzne znanilce sprememb, sem jaz razmišljala o tem ZKP-ju in sem si rekla: "Seveda, Založba kakovostnih programov! Danes in od nekdaj delamo kakovostne stvari." Dejansko pa zdaj predvsem kratico uporabljamo."
Sicer pa ZKP med drugim skrbi za nišne oz. nekomercialne projekte, ki sicer ne bi vzdržali tržne logike. "So pa tudi izdaje s tržno vrednostjo, ki pokrijejo tiste za komercialni trg manj zanimive, v recimo 200, 300 izvodih. Manj kot toliko ne gre," še pojasnjuje Mojca Menart.
201 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.
Pogovor z Mojco Menart ob 50-letnici Založbe kakovostnih programov (ZKP) RTV Slovenija
Založba kaset in plošč RTV Slovenija je bila ustanovljena leta 1970. A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, ni najlažje odgovoriti, pove Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija:
"Ker ni bilo enotnih kataloških številk, ampak so bile nekako po zvrsteh. Oznaka 001/70 je bila tako izdaja Slovenskega okteta. Hkrati Z1/70 (kot zabavna glasba) Plesni orkester RTV Ljubljana z Jožetom Privškom in NZ1/70, se pravi narodnozabavni ansambli, Ansambel Borisa Kovačiča Leži vasica za goro."
V osemdesetih, v obdobju največjega razcveta založniške dejavnosti, je bila ZKP izjemno velika založba. Takrat je imela kar 67 zaposlenih, največ v svoji zgodovini. Danes zaposluje pet ljudi. Takrat so izdajali tudi veliko komercialnih vsebin srbskih, bosanskih in hrvaških zabavnih pevcev.
"Naklade so bile tudi po 300.000. V proizvodnji na Trubarjevi, kjer je bila ta veriga kaset, so izdelali milijon kaset na leto. S temi dobički so nato financirali povsem nekomercialne izdaje – tiste pomembne, ki so danes naša kulturna dediščina."
Leta 2008 so se dokončno poslovili od strojev za njihovo razmnoževanje, potem se je bilo treba pa spopasti še s spremembo imena.
"Priznam, da sem navdih dobila pri DZS-ju, nekdanji Državni založbi Slovenije. Tako kot so tam DZS začeli razlagati kot Drzne znanilce sprememb, sem jaz razmišljala o tem ZKP-ju in sem si rekla: "Seveda, Založba kakovostnih programov! Danes in od nekdaj delamo kakovostne stvari." Dejansko pa zdaj predvsem kratico uporabljamo."
Sicer pa ZKP med drugim skrbi za nišne oz. nekomercialne projekte, ki sicer ne bi vzdržali tržne logike. "So pa tudi izdaje s tržno vrednostjo, ki pokrijejo tiste za komercialni trg manj zanimive, v recimo 200, 300 izvodih. Manj kot toliko ne gre," še pojasnjuje Mojca Menart.
Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Dan pred pepelnično sredo ni samo pust, ampak tudi svetovni dan palačink. Ponekod po svetu namreč namesto krofov ta dan jejo palačinke.
Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.
"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.
Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!
T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!
21. januarja 1955 so na Radiu Celovec posneli dokončno različico skladbe Na Golici.
14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Neveljaven email naslov