Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prizadetih je kar med 20 in 30 odstotkov ljudi.
Čeprav plohe in nevihte sem ter tja vsaj za nekaj časa osvežijo in očistijo ozračje, pa nas biovremenska napoved v pomladnih dneh opozarja na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Cvetita breza in gaber, pa tudi jesen, topol, vrba, brest in cipresovke, pojavljajo se že posamezna zrna trav. Pelodi dreves, grmovnic in trav lahko sprožijo seneni nahod oziroma alergijski rinitis, za katerim po ocenah strokovnjakov trpi kar med 20 in 30 odstotkov ljudi. Alergolog doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik pojasnjuje, da težave povzročijo le velike količine snovi, ki jih telo prepozna kot alergene.
Kihanje in smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, vnete in srbeče oči, utrujenost, glavobol. Težave senenega nahoda so podobne prehladu.
Na kaj morajo ljudje, ki so alergični na pelode dreves in trav še posebej paziti? Kaj svetuje dr. Eržen?
Alergen je snov, ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema – alergijo. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Prisotnost alergije lahko pokažejo vbodni kožni testi. Ti so hitri, enostavni in varni. Zdravnik ali medicinska sestra vnese s tanko iglico alergen v kožo na notranji strani podlakti. Vbod je plitek, zato testiranje običajno ni boleče in tudi ne povzroča krvavitev. S kožnimi vbodnimi testi preverimo preobčutljivost na vse tiste alergene, ki pri nas najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo.
Simptomi senenega nahoda nam grenijo življenje. Tako zamašen nos pogosto krajša spanec in hitro uporabimo pršilo. Vendar sogovornik svari pred pretirano uporabo pršil.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije preobčutljivostna reakcija, pri drugih pa ne, je vprašanje, ki še vedno ostaja predmet številnih raziskav.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prizadetih je kar med 20 in 30 odstotkov ljudi.
Čeprav plohe in nevihte sem ter tja vsaj za nekaj časa osvežijo in očistijo ozračje, pa nas biovremenska napoved v pomladnih dneh opozarja na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Cvetita breza in gaber, pa tudi jesen, topol, vrba, brest in cipresovke, pojavljajo se že posamezna zrna trav. Pelodi dreves, grmovnic in trav lahko sprožijo seneni nahod oziroma alergijski rinitis, za katerim po ocenah strokovnjakov trpi kar med 20 in 30 odstotkov ljudi. Alergolog doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik pojasnjuje, da težave povzročijo le velike količine snovi, ki jih telo prepozna kot alergene.
Kihanje in smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, vnete in srbeče oči, utrujenost, glavobol. Težave senenega nahoda so podobne prehladu.
Na kaj morajo ljudje, ki so alergični na pelode dreves in trav še posebej paziti? Kaj svetuje dr. Eržen?
Alergen je snov, ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema – alergijo. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Prisotnost alergije lahko pokažejo vbodni kožni testi. Ti so hitri, enostavni in varni. Zdravnik ali medicinska sestra vnese s tanko iglico alergen v kožo na notranji strani podlakti. Vbod je plitek, zato testiranje običajno ni boleče in tudi ne povzroča krvavitev. S kožnimi vbodnimi testi preverimo preobčutljivost na vse tiste alergene, ki pri nas najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo.
Simptomi senenega nahoda nam grenijo življenje. Tako zamašen nos pogosto krajša spanec in hitro uporabimo pršilo. Vendar sogovornik svari pred pretirano uporabo pršil.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije preobčutljivostna reakcija, pri drugih pa ne, je vprašanje, ki še vedno ostaja predmet številnih raziskav.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov