Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na splet namesto k zdravniku?

11.05.2017


»Sama sem raziskovala in naletela na prav strašljive metode, ki so povsem v nasprotju z zdravniško stroko.«

Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana).

Informacije, pomoč, podpora

Podatki kažejo, da se lahko ljudi, glede na to, katere zdravstvene informacije iščejo na spletu, na grobo razdeli v dve skupini. Dr. Seguin: » Prvi na spletu iščejo predvsem informacije; preverjajo pomen medicinskih izrazov in besed ter iščejo razlago znakov in simptomov bolezni. Radi bi namreč ugotovili, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in ali morajo obiskati zdravnika. Spet drugi, in teh ni malo, pa na spletu v prvi vrsti iščejo pomoč in podporo. Strah jih je diagnoze in zanima jih, ali tudi drugi oboleli doživljajo enako. Internet je lahko bogat vir informacij in izkušenj zanje, pa tudi za bolnike z redkimi boleznimi oziroma starše otrok z diagnozami, ki niso pogoste. Zanje je lahko splet zelo koristen, saj so po navadi tudi geografsko precej oddaljeni od sotrpinov z isto boleznijo.«

Ob tem dr. Seguin izpostavlja vlogo tako imenovanega k pacientu usmerjenega pristopa: »Spodbujanje uporabe spleta je del tega pristopa tako v Združenem kraljestvu kot drugje – v Kanadi, od koder prihajam, verjetno že tudi v Sloveniji. Pacienti naj bi tudi sami pobrskali za informacijami o svoji bolezni in njenem zdravljenju. V Združenem kraljestvu deluje spletna stran NHS Choices, kjer lahko vsak poduči o svojih zdravstvenih težavah. Torej o znakih in simptomih bolezni; če na primer koga zanima, ali ima sladkorno, ali ga morda skrbi, da je zbolel za katerim drugim obolenjem. Ta spletni portal je le en primer, kako lahko ljudi spodbudimo k uporabi interneta za boljšo obveščenost o svojem zdravju.«

Menim, da lahko bolniki s tem le pridobijo. Na spletu spoznajo ljudi s podobnimi izkušnjami in izvejo, kako se drugi spopadajo s hudo boleznijo, kar jim je lahko v veliko pomoč. Na splošno je več informacij za pacienta lahko le dobrodošlo. Velik del »k bolniku usmerjenega pristopa« je prav opolnomočenje, s čemer se ne bi strinjalo le malo ljudi. Želimo si, da bi pacient in zdravnik delovala usklajeno ter si skupaj prizadevala za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravja. Sama vidim zgolj prednosti tega pristopa. – Maureen Seguin

Prednosti in slabosti; plusi in minusi

Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je v svoji raziskavi osredotočila na interakcijo med uporabniki in moderatorji slovenskega zdravstvenega portala Med.Over.Net. Katere prednosti spleta so se pokazale?

»Internet spreminja odnos med pacientom in zdravnikom,« opozarja dr. Maureen Seguin. Na nedavni konferenci v Ljubljani je predstavila izsledke študije, pri kateri sodeluje. »Prav gotovo gre za potencialno slabost uporabe spleta v ta namen. V svoji predstavitvi na konferenci sem poudarila, da pravzaprav še ne vemo natančno, kaj se med pacientom in zdravnikom dogaja med samim pogovorom, pregledom – zato smo se tudi lotili študije. Znana pa so mnenja enih in drugih po pregledu. Pacienti pripovedujejo:… »s seboj sem prinesel natisnjene informacije s spleta, vendar jih zdravnik ni niti pogledal.« … Zdravniki pa po drugi strani zatrjujejo:… »pacient je prišel s spletnimi informacijami, vendar nisem imel časa, da bi jih lahko pregledal.« … Pogosto se pojavlja občutek, da pacienti na tak način izrazijo dvom v zdravnikovo znanje, avtoriteto. Pacienti morajo največkrat kar sami začeti pogovor o spletnih informacijah in podatkih, zdravniki pa se s tem pogosto ne želijo ubadati. Da, to je še ena slabost, ki lahko povzroči napetost.«

Pogovoriva se o tem

»Najprej bi radi ugotovili, ali pacienti med zdravniškim pregledom sploh omenijo informacije, ki so jih našli na spletu. In obratno – ali jih o tem vprašajo zdravniki in jih tudi sami kdaj napotijo tudi na internet. Radi bi izvedeli, ali se ta tema pojavi in kako pogosto. Ali pacienti o tem spregovorijo na začetku pregleda ali raje na koncu, ko že med vrati tako mimogrede izrečejo: o, saj res … prebral sem … saj ne vem, če je pomembno, vendar … Zanima nas, ali pacient in zdravnik med pregledom o tem sploh govorita, na kakšen način in kaj se potem zgodi. Ali zdravnik odvrne: »to so same traparije … ;« ali pa predlaga: »zanimivo, pogovoriva se o tem.«. Vendar pa je za takšno komunikacijo kar precej ovir. V Združenem kraljestvu namreč pregled pri zdravniku po navadi traja 10 minut. Če torej pacienta zanima veliko stvari in bi se o njih rad bolj poglobljeno pogovoril, je to skoraj nemogoče izpeljati med običajnim zdravniškim pregledom.« Raziskovalci upajo, da bo njihova študija še bolj osvetlila dogajanje v zdravniški ordinaciji.

Tudi na področju zdravstva in medicine postaja internet vse bolj pomemben vir informacij ter orodje, ki nam lahko olajša življenje. Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev informacije o boleznih išče tudi na spletu; ne nazadnje pa je tudi pri nas po e-receptu zdaj zaživela že tudi e-napotnica.

 


Ultrazvok

898 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Na splet namesto k zdravniku?

11.05.2017


»Sama sem raziskovala in naletela na prav strašljive metode, ki so povsem v nasprotju z zdravniško stroko.«

Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana).

Informacije, pomoč, podpora

Podatki kažejo, da se lahko ljudi, glede na to, katere zdravstvene informacije iščejo na spletu, na grobo razdeli v dve skupini. Dr. Seguin: » Prvi na spletu iščejo predvsem informacije; preverjajo pomen medicinskih izrazov in besed ter iščejo razlago znakov in simptomov bolezni. Radi bi namreč ugotovili, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in ali morajo obiskati zdravnika. Spet drugi, in teh ni malo, pa na spletu v prvi vrsti iščejo pomoč in podporo. Strah jih je diagnoze in zanima jih, ali tudi drugi oboleli doživljajo enako. Internet je lahko bogat vir informacij in izkušenj zanje, pa tudi za bolnike z redkimi boleznimi oziroma starše otrok z diagnozami, ki niso pogoste. Zanje je lahko splet zelo koristen, saj so po navadi tudi geografsko precej oddaljeni od sotrpinov z isto boleznijo.«

Ob tem dr. Seguin izpostavlja vlogo tako imenovanega k pacientu usmerjenega pristopa: »Spodbujanje uporabe spleta je del tega pristopa tako v Združenem kraljestvu kot drugje – v Kanadi, od koder prihajam, verjetno že tudi v Sloveniji. Pacienti naj bi tudi sami pobrskali za informacijami o svoji bolezni in njenem zdravljenju. V Združenem kraljestvu deluje spletna stran NHS Choices, kjer lahko vsak poduči o svojih zdravstvenih težavah. Torej o znakih in simptomih bolezni; če na primer koga zanima, ali ima sladkorno, ali ga morda skrbi, da je zbolel za katerim drugim obolenjem. Ta spletni portal je le en primer, kako lahko ljudi spodbudimo k uporabi interneta za boljšo obveščenost o svojem zdravju.«

Menim, da lahko bolniki s tem le pridobijo. Na spletu spoznajo ljudi s podobnimi izkušnjami in izvejo, kako se drugi spopadajo s hudo boleznijo, kar jim je lahko v veliko pomoč. Na splošno je več informacij za pacienta lahko le dobrodošlo. Velik del »k bolniku usmerjenega pristopa« je prav opolnomočenje, s čemer se ne bi strinjalo le malo ljudi. Želimo si, da bi pacient in zdravnik delovala usklajeno ter si skupaj prizadevala za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravja. Sama vidim zgolj prednosti tega pristopa. – Maureen Seguin

Prednosti in slabosti; plusi in minusi

Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je v svoji raziskavi osredotočila na interakcijo med uporabniki in moderatorji slovenskega zdravstvenega portala Med.Over.Net. Katere prednosti spleta so se pokazale?

»Internet spreminja odnos med pacientom in zdravnikom,« opozarja dr. Maureen Seguin. Na nedavni konferenci v Ljubljani je predstavila izsledke študije, pri kateri sodeluje. »Prav gotovo gre za potencialno slabost uporabe spleta v ta namen. V svoji predstavitvi na konferenci sem poudarila, da pravzaprav še ne vemo natančno, kaj se med pacientom in zdravnikom dogaja med samim pogovorom, pregledom – zato smo se tudi lotili študije. Znana pa so mnenja enih in drugih po pregledu. Pacienti pripovedujejo:… »s seboj sem prinesel natisnjene informacije s spleta, vendar jih zdravnik ni niti pogledal.« … Zdravniki pa po drugi strani zatrjujejo:… »pacient je prišel s spletnimi informacijami, vendar nisem imel časa, da bi jih lahko pregledal.« … Pogosto se pojavlja občutek, da pacienti na tak način izrazijo dvom v zdravnikovo znanje, avtoriteto. Pacienti morajo največkrat kar sami začeti pogovor o spletnih informacijah in podatkih, zdravniki pa se s tem pogosto ne želijo ubadati. Da, to je še ena slabost, ki lahko povzroči napetost.«

Pogovoriva se o tem

»Najprej bi radi ugotovili, ali pacienti med zdravniškim pregledom sploh omenijo informacije, ki so jih našli na spletu. In obratno – ali jih o tem vprašajo zdravniki in jih tudi sami kdaj napotijo tudi na internet. Radi bi izvedeli, ali se ta tema pojavi in kako pogosto. Ali pacienti o tem spregovorijo na začetku pregleda ali raje na koncu, ko že med vrati tako mimogrede izrečejo: o, saj res … prebral sem … saj ne vem, če je pomembno, vendar … Zanima nas, ali pacient in zdravnik med pregledom o tem sploh govorita, na kakšen način in kaj se potem zgodi. Ali zdravnik odvrne: »to so same traparije … ;« ali pa predlaga: »zanimivo, pogovoriva se o tem.«. Vendar pa je za takšno komunikacijo kar precej ovir. V Združenem kraljestvu namreč pregled pri zdravniku po navadi traja 10 minut. Če torej pacienta zanima veliko stvari in bi se o njih rad bolj poglobljeno pogovoril, je to skoraj nemogoče izpeljati med običajnim zdravniškim pregledom.« Raziskovalci upajo, da bo njihova študija še bolj osvetlila dogajanje v zdravniški ordinaciji.

Tudi na področju zdravstva in medicine postaja internet vse bolj pomemben vir informacij ter orodje, ki nam lahko olajša življenje. Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev informacije o boleznih išče tudi na spletu; ne nazadnje pa je tudi pri nas po e-receptu zdaj zaživela že tudi e-napotnica.

 


17.11.2022

Staranje imunskega sistema - prvič

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema


10.11.2022

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom


03.11.2022

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


28.07.2022

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?


14.07.2022

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši


07.07.2022

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom


Stran 5 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov